Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Javna tribuna: Kdaj in kam po pomoč zaradi alkohola?

Default avatar

Med.Over.Net

Alkohol zaznamuje življenja družinskih članov. Najbolj vpliva na partnerski odnos in na odnos med starši in otroki. Življenje z alkoholom je lahko mračno, odraščanje s travmo iz otroštva pa le še eden od življenjskih izzivov. A vendar je izhod iz alkohola mogoč!

Zanima nas, kakšne so poti k rešitvi?

V javni tribuni se bomo pogovarjali o možnih izhodih, prvih korakih, motivih, zakaj to storiti in posledicah, ki grozijo, če se alkoholu brezmejno predajate.

V javni tribuni v sredo, 28. 2. 2018, ob 13.00 na Starševskem čveku bo gostja in sogovornica Nataša Sorko, socialna pedagoginja, družinska terapevtka, strokovna vodja programov za psihosocialno pomoč družinam, ki se soočajo s težavami z zasvojenostjo z alkoholom in avtorica knjige "Zmoreš, če se odločiš".

Ste vedeli?
Slovenija se glede obsega posledic zaradi škodljive rabe alkohola nahaja v samem evropskem vrhu.

Vabljeni, da se nam pridružite!
Priponke

objem-otrok-stiska-pomoč.jpg
(85.15 KiB)

Default avatar

Ne vem kaj bi

Pišem v zvezi s partnerjem, ki občasno pije, ampak takrat se toliko spremeni, da nekaj naslednjih dni kar ni isti in je najin odnos drugačen. Nekako naju to njegovo popivanje odtujuje. Želim si, da ne bi imel potrebe po tem, da bi segal po pivu, ampak on nekako iz navade ali potrebe to ne preneha.Napije se 1 krat tedensko, včasih kakšen teden tudi ne, ampak kar me bolj skrbi je, da izkoristi vsako priložnost in iz srečanja s prijatelji nikoli ne pride trezen domov. Kot bi iskal izgovore, da se napije.
To mu zamerim in on to tudi ve, pa nekako ignorira.
Ne vem, ali mi lahko sploh kaj svetujete, bolj me zanima, ali se to še komu dogaja in ali je to normalno in ali samo jaz pretiravam?!
Želim si, da bi vedo on bil on, tako pa je včasih čisto drug človek.
Hvala za vaša mnenja in nasvete.
Default avatar

sama veš

Ne vem kaj bi je napisal/a:
Pišem v zvezi s partnerjem, ki občasno pije, ampak takrat se toliko spremeni, da nekaj naslednjih dni kar ni isti in je najin odnos drugačen. Nekako naju to njegovo popivanje odtujuje. Želim si, da ne bi imel potrebe po tem, da bi segal po pivu, ampak on nekako iz navade ali potrebe to ne preneha.Napije se 1 krat tedensko, včasih kakšen teden tudi ne, ampak kar me bolj skrbi je, da izkoristi vsako priložnost in iz srečanja s prijatelji nikoli ne pride trezen domov. Kot bi iskal izgovore, da se napije.
To mu zamerim in on to tudi ve, pa nekako ignorira.
Ne vem, ali mi lahko sploh kaj svetujete, bolj me zanima, ali se to še komu dogaja in ali je to normalno in ali samo jaz pretiravam?!
Želim si, da bi vedo on bil on, tako pa je včasih čisto drug človek.
Hvala za vaša mnenja in nasvete.
Sama veš kako to vpliva na vaju. Kako pa je z otroci?
Če mene vprašaš bo vedno slabše.
Dobro premisli o vajini vezi. Če boš tole samo spremljala se bo samo stopnjevalo.
Postavi mu ultimat - ali pojdi (ali gre on).
Default avatar

doni

jaz ne pijem alkohola že 5 let počutim se mnogo bolje
Default avatar

rezika23

Vsak večer popijem pol litra vina. Potrebujem, da se umirim in lahko sploh grem spat. Nočem ga, pa si ne morem pomagati.
Vsak dan znova si rečem, da danes pa ne bom. In pride večer in že sedim s kozarcem in cigaretom. Pol urice, urico, da popijem in potem lahko grem spat.

Kako naj se zvečer temu uprem? Mi je nerodno, zavedam se negativnih posledic, ampak nekaj je močnejše od mene.
Default avatar

vednopijana1

Jaz sem alkoholik že dobra 3 leta, stara pa sem 28 let.
Sem mama dveh otrok in njun oče je zelo potrpežljiv in razumevajoč do mene.
Seveda nisem pila v nosečnosti. Redno sem začela piti, ker imam že od otroštva socialno anksioznost, ki pa je prerastla v socialno fobijo. Ko sem začela hoditi v službo, sem nekaj malega popila, da sem se sprostila. Kolikor vem ni opazil nihče, še celo zelo priljubljena sem bila, ker sem se z vsemi razumela krasno in nikoli mi ni bilo nič odveč. Razen enkrat sem "pijana" razbila službeni avto, ampak je bil mož v bližini, tako da je rekel, da je vozil on. Služba je od mene zahtevala zelo veliko časa in odgovornosti, zato sva se z možem odločila, da bom raje ostala doma in gospodinjila. Še sama nisem opazila kdaj sem začela piti kot orng pijanec. Zjutraj za dobro jutro spijem 4 pive, opravim gospodinjska opravila in se vržem pred tv, kjer večkrat vmes zaspim medtem ko se smilim sama sebi. Ko se zbudim, mi že manjka alkohol in ker vem, da nimam časa za pivo, saj moram po otroka kmalu v šolo. Hitro spijem nekaj vodke, da me hitreje prime, ker nikoli ne vem kaj bo treba spet podpisati, ali pa bom prebledela kot stena in začela jecljati.
Socialna fobija se je zaradi alkohola hudo poslabšala. Ko sem trezna ne upam iz stanovanja, ne upam niti odpreti vrat poštarju. Pri meni se ta namreč kaže s hudim tremorjem v rokah, zato brez pijače ne morem podpisati papirjev, če je kdo zraven mene, ali pa plačati nakupa v trgovini.
Pomoč sem iskala pri psihiatrih, bioenergetikih, hipnotizerjih, osebni zdravnici, jogi, avtogeni trening, akupunktura..... Roke so se mi tresle že od OŠ, alkohol pa zadnje čase kadar mi primankuje, zadeve zdaj samo še poslabša.
Nikakor se ne morem otresti alkohola. Da ne bo pomote, nisem nasilna in čez dan nihče ne opazi, da sem pila. Za moje težave ve samo mož in on me je vozil naokoli, da sva zapravila pravo premoženje za ljudi, ki so obljubljali pomoč.
Ko sem trezna, sem depresivna in samo z alkoholom si lahko pomagam, da navzven izgledam dokaj normalna. Takrat se z veseljem igram z otroki, jima pomagam pri nalogah po šoli, skupaj kuhamo in pečemo sladice... Ko pa sem trezna, samo razmišljam kako bi bilo bolje če me ne bi bilo. Kako me je sram, če se mi tresejo roke, da tudi podpisati ne morem prijavnice za kakšno dejavnost, ne upam jesti ali piti kave v javnosti, ker zaradi tresavice enostavno ne gre.

Rada bi poiskala pomoč, rada bi bila normalna mati svojim otrokom brez alkohola.
Ampak mi nikakor ne uspe.
Default avatar

Je alkoholik

Moj mož gre rad s prijatelji na pijačo po službi. Včasih ostane do večera. Ne napije se veliko, je pa v rožicah. Srečo imamo, da se smeje in gre spat.

Mene začenja skrbeti, kajti on vedno izbere pivo. Če mu predlagam sok, pravi, da je predrag.

Skrbi me, da je že na dobri poti, da postane alkoholik. Alkoholizma seveda ne priznava in pravi, da pretiravam.

Imate nasvet zame?
Default avatar

brinovček

Ali mam problem, če vsako jutro tako za zdravje popijem en kozarček brinovčka al pa enga drugega ta kratkega?
Default avatar

Mi pa tako

Mene pa zanima, kdaj pravzaprav štejemo da si alkoholik? Recimo primer: s prijatelji ponavadi gremo ob vikendih ven, kjer se popije kar velika količina alkohola. Ali smo alkoholiki?
Med tednom običajno ne pijemo, samo priložnostno kdaj ob kosilu (če gremo ven jest).
Hvala.
Default avatar

Tara3

Mi pa tako je napisal/a:
Mene pa zanima, kdaj pravzaprav štejemo da si alkoholik? Recimo primer: s prijatelji ponavadi gremo ob vikendih ven, kjer se popije kar velika količina alkohola. Ali smo alkoholiki?
Med tednom običajno ne pijemo, samo priložnostno kdaj ob kosilu (če gremo ven jest).
Hvala.


Morda je pokojni dr. Rugelj malo pretiraval, vendar je njegova definicija alkoholika dober odgovor na vaše vprašanje. Torej, nekako tako: alkoholik je po definiciji tisti, komur je najbližji ŽE DRUGIČ rekel, da želi, da neha piti, on pa tega ne upošteva.
Default avatar

Mi pa tako

Tara3 je napisal/a:
Mi pa tako je napisal/a:
Mene pa zanima, kdaj pravzaprav štejemo da si alkoholik? Recimo primer: s prijatelji ponavadi gremo ob vikendih ven, kjer se popije kar velika količina alkohola. Ali smo alkoholiki?
Med tednom običajno ne pijemo, samo priložnostno kdaj ob kosilu (če gremo ven jest).
Hvala.


Morda je pokojni dr. Rugelj malo pretiraval, vendar je njegova definicija alkoholika dober odgovor na vaše vprašanje. Torej, nekako tako: alkoholik je po definiciji tisti, komur je najbližji ŽE DRUGIČ rekel, da želi, da neha piti, on pa tega ne upošteva.
Dobro.... no meni ni še noben rekel naj preneham piti, saj kot pravim, gremo na "žurke" ponavadi samo ob vikendih. Torej, nisem alkoholih, ane.
Default avatar

Med.Over.Net

Pozdravljeni uporabniki,

Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 14.00 ure.
Dobrodošla so vsa vprašanja in tudi uporabniške osebne izkušnje.

Pozdrav gostji in sogovornici Nataši Sorko, socialna pedagoginja, družinska terapevtka, strokovna vodja programov za psihosocialno pomoč družinam, ki se soočajo s težavami z zasvojenostjo z alkoholom in avtorica knjige Zmoreš, če se odločiš.

Vabljeni!

Uredništvo
Med.Over.Net
Default avatar

NatasaS

Med.Over.Net je napisal/a:
Pozdravljeni uporabniki,

Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 14.00 ure.
Dobrodošla so vsa vprašanja in tudi uporabniške osebne izkušnje.

Pozdrav gostji in sogovornici Nataši Sorko, socialna pedagoginja, družinska terapevtka, strokovna vodja programov za psihosocialno pomoč družinam, ki se soočajo s težavami z zasvojenostjo z alkoholom in avtorica knjige Zmoreš, če se odločiš.

Vabljeni!

Uredništvo
Med.Over.Net

Vsem prav lep pozdrav tudi iz moje strani.
Veselim se pogovorov z vami,

Nataša Sorko
***
Nataša Sorko, univ.dipl.soc.ped., druž.psihoterapevtka
Društvo Žarek upanja
http://www.zarekupanja.net
Dosegljivi smo tudi po telefonu: 01 89 77 023 ali 031 341 784 ter po elektronski pošti [email protected].
Default avatar

NatasaS

Ne vem kaj bi je napisal/a:
Pišem v zvezi s partnerjem, ki občasno pije, ampak takrat se toliko spremeni, da nekaj naslednjih dni kar ni isti in je najin odnos drugačen. Nekako naju to njegovo popivanje odtujuje. Želim si, da ne bi imel potrebe po tem, da bi segal po pivu, ampak on nekako iz navade ali potrebe to ne preneha.Napije se 1 krat tedensko, včasih kakšen teden tudi ne, ampak kar me bolj skrbi je, da izkoristi vsako priložnost in iz srečanja s prijatelji nikoli ne pride trezen domov. Kot bi iskal izgovore, da se napije.
To mu zamerim in on to tudi ve, pa nekako ignorira.
Ne vem, ali mi lahko sploh kaj svetujete, bolj me zanima, ali se to še komu dogaja in ali je to normalno in ali samo jaz pretiravam?!
Želim si, da bi vedo on bil on, tako pa je včasih čisto drug človek.
Hvala za vaša mnenja in nasvete.
Razmere v vajinem odnosu niso najboljše, katere se lahko z partnerjevim popivanjem še poslabšujejo, v kolikor se s težavami ne bosta resno spopadla, se bodo samo poglabljale.
Ko ima oseba težave zaradi pitja alkohola, kot vaš partner, se zgodi to, kar lepo opisujete. Iz opisanega je mogoče sklepati, da on brez alkohola ne more in to je eden izmed pomembnejših znakov, da potrebuje strokovno pomoč. Poskušajte se pogovoriti z njim in ga prepričati, da se pogovori s strokovnjakom o tem svojem odnosu do alkohola in do posledično do vas. Pomembno je, da tudi vi predstavite svoj pogled in svoje občutke glede tega, saj bosta težave le tako učinkovito in v obojestransko zadovoljstvo rešila.
On je v bistvu en človek, ko ne pije in drugi, ko pije alkohol in to se prenaša v vajin odnos. Hkrati pa se on ne more ustaviti pri pitju alkohola (pišete, da nikoli ne pride trezen domov), kar kaže na to, da ima težave s tem in bi potreboval strokovno pomoč.
***
Nataša Sorko, univ.dipl.soc.ped., druž.psihoterapevtka
Društvo Žarek upanja
http://www.zarekupanja.net
Dosegljivi smo tudi po telefonu: 01 89 77 023 ali 031 341 784 ter po elektronski pošti [email protected].
Default avatar

NatasaS

sama veš je napisal/a:
Ne vem kaj bi je napisal/a:
Pišem v zvezi s partnerjem, ki občasno pije, ampak takrat se toliko spremeni, da nekaj naslednjih dni kar ni isti in je najin odnos drugačen. Nekako naju to njegovo popivanje odtujuje. Želim si, da ne bi imel potrebe po tem, da bi segal po pivu, ampak on nekako iz navade ali potrebe to ne preneha.Napije se 1 krat tedensko, včasih kakšen teden tudi ne, ampak kar me bolj skrbi je, da izkoristi vsako priložnost in iz srečanja s prijatelji nikoli ne pride trezen domov. Kot bi iskal izgovore, da se napije.
To mu zamerim in on to tudi ve, pa nekako ignorira.
Ne vem, ali mi lahko sploh kaj svetujete, bolj me zanima, ali se to še komu dogaja in ali je to normalno in ali samo jaz pretiravam?!
Želim si, da bi vedo on bil on, tako pa je včasih čisto drug človek.
Hvala za vaša mnenja in nasvete.
Sama veš kako to vpliva na vaju. Kako pa je z otroci?
Če mene vprašaš bo vedno slabše.
Dobro premisli o vajini vezi. Če boš tole samo spremljala se bo samo stopnjevalo.
Postavi mu ultimat - ali pojdi (ali gre on).
Verjetno ste želeli odgovoriti predhodnici. Z vsem, kar ste napisali, se je mogoče strinjati. Vendar je potrebno razmisliti kaj vse je mogoče še narediti, da bi se težave odpravile in partnersko razmerje uredilo. Odhod oz. konec partnerske zveze je skrajni ukrep.
***
Nataša Sorko, univ.dipl.soc.ped., druž.psihoterapevtka
Društvo Žarek upanja
http://www.zarekupanja.net
Dosegljivi smo tudi po telefonu: 01 89 77 023 ali 031 341 784 ter po elektronski pošti [email protected].
Default avatar

NatasaS

doni je napisal/a:
jaz ne pijem alkohola že 5 let počutim se mnogo bolje
Iskrene čestitke.
Verjamem, da je vaše počutje bistveno boljše.
Vse dobro tudi v prihodnje vam želim!
***
Nataša Sorko, univ.dipl.soc.ped., druž.psihoterapevtka
Društvo Žarek upanja
http://www.zarekupanja.net
Dosegljivi smo tudi po telefonu: 01 89 77 023 ali 031 341 784 ter po elektronski pošti [email protected].
Default avatar

NatasaS

rezika23 je napisal/a:
Vsak večer popijem pol litra vina. Potrebujem, da se umirim in lahko sploh grem spat. Nočem ga, pa si ne morem pomagati.
Vsak dan znova si rečem, da danes pa ne bom. In pride večer in že sedim s kozarcem in cigaretom. Pol urice, urico, da popijem in potem lahko grem spat.

Kako naj se zvečer temu uprem? Mi je nerodno, zavedam se negativnih posledic, ampak nekaj je močnejše od mene.
Odločitev je seveda povsem vaša. Predvsem si morate postaviti svoje prioritete. Vsakodnevno redno pitje alkohola negativno vpliva na vaše telesno in duševno zdravje ter na vaše vključevanje v vsakodnevno življenje. Sčasoma boste potrebovali vedno večje količine alkohola, da se boste zvečer umirili in enkrat vam le to ne bo pomagalo.
Vi ste tista, ki se morate odločiti. Menim, da bi bilo dobro, da bi se o teh svojih »ritualih« pogovorili s strokovnjakom s ciljem, da to naredite zase, za svoje dobro telesno počutje in duševno zdravje. To, kar je močnejše od vas, je alkohol, on vas drži v kleščah, v tem trenutku. A to imate moč in možnost spremeniti. Na začetku boste prav gotovo potrebovali oporo, podporo in pomoč. Vendar po narejenem prvem koraku bo bistveno lažje. Okrepila se bo moč in zaupanje v vas, kar vas bo osebnostno okrepilo. In to je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujete. Trenutno se morda še umirite z opisano količino alkohola, a sebi delate slabo uslugo. Poskušajte razmisliti, kaj bi bilo tisto, kar bi vas zvečer umirilo. Morda bi prebrali nekaj strani v knjigi, ki vas bo pritegnila, drugim pomaga glasba, tretjim nekaj drugega. Poskušajte sami sebe prepričati, da zmorete, ker tudi zmorete. Ni univerzalnega recepta, ker je tudi vsak človek unikaten. V kolikor odgovora na to ne najdete, se pogovorite s strokovnjakom, s katerim bosta skupaj našla rešitev za ritual.
***
Nataša Sorko, univ.dipl.soc.ped., druž.psihoterapevtka
Društvo Žarek upanja
http://www.zarekupanja.net
Dosegljivi smo tudi po telefonu: 01 89 77 023 ali 031 341 784 ter po elektronski pošti [email protected].
Default avatar

NatasaS

vednopijana1 je napisal/a:
Jaz sem alkoholik že dobra 3 leta, stara pa sem 28 let.
Sem mama dveh otrok in njun oče je zelo potrpežljiv in razumevajoč do mene.
Seveda nisem pila v nosečnosti. Redno sem začela piti, ker imam že od otroštva socialno anksioznost, ki pa je prerastla v socialno fobijo. Ko sem začela hoditi v službo, sem nekaj malega popila, da sem se sprostila. Kolikor vem ni opazil nihče, še celo zelo priljubljena sem bila, ker sem se z vsemi razumela krasno in nikoli mi ni bilo nič odveč. Razen enkrat sem "pijana" razbila službeni avto, ampak je bil mož v bližini, tako da je rekel, da je vozil on. Služba je od mene zahtevala zelo veliko časa in odgovornosti, zato sva se z možem odločila, da bom raje ostala doma in gospodinjila. Še sama nisem opazila kdaj sem začela piti kot orng pijanec. Zjutraj za dobro jutro spijem 4 pive, opravim gospodinjska opravila in se vržem pred tv, kjer večkrat vmes zaspim medtem ko se smilim sama sebi. Ko se zbudim, mi že manjka alkohol in ker vem, da nimam časa za pivo, saj moram po otroka kmalu v šolo. Hitro spijem nekaj vodke, da me hitreje prime, ker nikoli ne vem kaj bo treba spet podpisati, ali pa bom prebledela kot stena in začela jecljati.
Socialna fobija se je zaradi alkohola hudo poslabšala. Ko sem trezna ne upam iz stanovanja, ne upam niti odpreti vrat poštarju. Pri meni se ta namreč kaže s hudim tremorjem v rokah, zato brez pijače ne morem podpisati papirjev, če je kdo zraven mene, ali pa plačati nakupa v trgovini.
Pomoč sem iskala pri psihiatrih, bioenergetikih, hipnotizerjih, osebni zdravnici, jogi, avtogeni trening, akupunktura..... Roke so se mi tresle že od OŠ, alkohol pa zadnje čase kadar mi primankuje, zadeve zdaj samo še poslabša.
Nikakor se ne morem otresti alkohola. Da ne bo pomote, nisem nasilna in čez dan nihče ne opazi, da sem pila. Za moje težave ve samo mož in on me je vozil naokoli, da sva zapravila pravo premoženje za ljudi, ki so obljubljali pomoč.
Ko sem trezna, sem depresivna in samo z alkoholom si lahko pomagam, da navzven izgledam dokaj normalna. Takrat se z veseljem igram z otroki, jima pomagam pri nalogah po šoli, skupaj kuhamo in pečemo sladice... Ko pa sem trezna, samo razmišljam kako bi bilo bolje če me ne bi bilo. Kako me je sram, če se mi tresejo roke, da tudi podpisati ne morem prijavnice za kakšno dejavnost, ne upam jesti ali piti kave v javnosti, ker zaradi tresavice enostavno ne gre.

Rada bi poiskala pomoč, rada bi bila normalna mati svojim otrokom brez alkohola.
Ampak mi nikakor ne uspe.
Pozdravljeni,
vaše težave so zelo zapletene in več jih je. S pitjem alkohola pa se samo še poglabljajo in pravzaprav je vedno slabše.
Kot pišete, ste iskala pomoč pri številnih strokovnjakih, kjer pa niste našla pomoči, ki bi bila v tistem trenutku za vas takšna, ki bi vas okrepila do mere, da bi se vi uspela otresti alkohola.
Globoko v sebi ste zelo pogumna oseba in glede na to, da ste zapisala zelo podrobno svojo zgodbo, to govori o tem, da si izjemno in globoko v sebi resnično želite rešiti svoje težave, ki jih imate.
Ker imate že kar nekaj težav s telesnim zdravjem zaradi pitja alkohola (tresenje), bi resnično potrebovali zdravniško pomoč, ki bi natančno ocenil in vam svetoval kaj je za vas najboljše. Predvsem je potrebno najti način kako prekiniti s pitjem alkohola. Posledično se bodo postopoma uredile tudi vaše druge težave.
Predlagam vam, da se obrnete po pomoč k zdravniku alkohologu, ki vam bo predlagal naslednje korake.
Resnično vam želim, da bi se vam uspelo rešiti iz te situacije.
Ko se boste vključila v proces sprememb, bi bilo pomembno tudi, da vas pri tem spremlja soprog.
V prvi vrsti morate to narediti zase, potem pa za svoje bližnje, ki jih imate neizmerno radi.
Verjamem, da zmorete!
***
Nataša Sorko, univ.dipl.soc.ped., druž.psihoterapevtka
Društvo Žarek upanja
http://www.zarekupanja.net
Dosegljivi smo tudi po telefonu: 01 89 77 023 ali 031 341 784 ter po elektronski pošti [email protected].
Default avatar

kompavara

Pozdravljeni,
nimam se za alkoholika, no, najbrž tudi nisem:)
me pa zanima,ob večerih in norem tempu,si včasih nalijem kozarček..to je recimo 3x mesec in včasih zaznam željo,da bi večkrat, ker sem potem bolj sproščen?
imam razlog za skrb ali ne?
Default avatar

zelo zaskrbljena

Imam 30 let in s partnerjem sva par 10 let, skupaj pa jih živiva 7. Toliko je star tudi najin sin.

V začetku je bilo vse lepo in prav. Po štirih letih skupnega življenja se je fantu mudilo v zakon, jaz pa sem omahovala, čeprav sem ga imela rada.

Ko sva se poročila, se je po par mesecih mož začel spreminjati. Večkrat sem ga zalotila, da je spil kar precej vina, ki je bilo doma. Ker sem vedela, da je bil njegov oče alkoholik, ki je tudi naredil samomor.
Mož je imel zato težko otroštvo, čeprav se je mama trudila, da bi težave omilila, sem se hotela z njim o tem pogovoriti, pa je vedno zanikal, da bi on toliko spil, ker on že ne bo takšen kot oče in vedno našel kakšen izgovor. Drugače je pil brezalkoholen pijače.

Nekajkrat se je zgodilo, da je mož prišel domov res pijan, ko je bil v družbi brez mene, pa mi je naslednji dan obljubil, da se to več ne bo zgodilo. Nekega dne, ko je že precej spil (sem pozneje ugotovila), se je močno sprl z mojim očetom, celo prerivala sta se.

Po tem smo se odselili od našega doma in si poiskali drugo stanovanje, ker on pri nas ni več mogel živeti, vsaj tako je govoril.
Tisti čas se je mož res zelo trudil, mislim, da niti na alkohol ni mislil, vsaj jaz nisem tega zasledila. Doma pa so bile razmere res napete in s starše sem se sprla.

Sledili so mirnejši dnevi, mož se je samo vsake toliko čas redno napil, pa je zmerjal mene in druge bližnje, ki so bili poleg. Smilil se je sam sebi, obsojal očeta da je on tak, grozil s samomorom (čeprav mislim, da ga ne bi naredil), begal po hiši. Ko se je pomiril, sem dolge ure presedela z njim, ga bodrila, mu pravila naj oprosti očetu za vse kar je storil in naj živi svoje življenje, da ga podpiram.
Steklenice vina in pločevinke piva so bile vedno skrite na balkonu, v garaži, v avtu in še kje. Če sem jih slučajno našla, se je izgovarjal, da to ni njegovo.
Naj povem, da ima mož kar stresno službo in po njegovih trditvah naj bil bila tudi velik razlog za alkohol. Ampak njegovi izbruhi so vse pogostejši.
Obljuba, da se bo spremenil, amapk se ne.
Zadnje čase najdem cele steklenice od vsega in vsepovsod. Če mu kaj rečem, odgovori, da mi ne more nič obljubiti, da pa izbruhov več ne bo, naj se ne sekiram ali pa izbruhne naj se brigam zase.

Alkohol človeka počasi uničuje, vendar več ne vem, kako naj nam pomagam, če mož noče sodelovati. Bojim se, da se bodo izbruhi ponovili in se vedno huje bo. Kako naj zavarujem sina pred vsem tem. in tudi sebe?
cron