Spodaj je vprašanje, če smo zapufani. Kar nekaj je odgovorov, da niso zapufani. No, midva sva, ker drugače ne bi uspela zgraditi hiše. Me pa zanima, kako je vam uspelo brez pufa. Sem pa vesela, da vsaj nimava dolgoročnih kreditov, ampak so bili vsi na 5 let, tako da se nama čez eno leto iztečejo.

kaj misliš?

z lastnim delom je v par letih nemogoče ustvarit dovolj premoženja, da kupiš/zgradiš hišo/stanovanje.

ali si pri starših
ali imaš kaj podarjeno/podedovano
ali pa imaš stanovanje samo najeto. če obstaja možnost dolgoročnega najema od kakšne organizacije in ne od špekulativnih privatnih lastnikov, je zadnja opcija lahko dosti boljša, kot puf za lastno stanovanje.

Moj mož je kupil družinsko stanovanje po Jazbinškovem zakonu – ker je mama umrla, oče pa se je preselil k novi partnerki, je pač on izkoristil to možnost (po dogovoru z očetom seveda).

Drugače, pa, tisti, ki imajo stanovanje in nimajo kredita, so imeli bodisi izdatno finančno pomoč staršev, bodisi živijo v hiši svojih staršev (si recimo mansardo uredijo v stanovanje) bodisi so si sezidali hiško na parceli hiše njihovih staršev.

To uspe le bogatim kapitalistom.Normalnim državljanom pa dolgoletni krediti ne uidejo.

Točno tako kot sta napisali gornji dve, midva sva oba z sedmo oziroma osmo stopnjo izobrazbe, “normalnima” službama za nedoločen čas, ne bom rekla dobri ampak solidni plači, zapufana do nezavesti……družinski proračun je zdefiniran do evra.Ampak sva za vse sama, morda bolj počasi rihtava kot kakšni ki imajo finančne injekcije, midva jih žal nimava od koga dobit,tko da….ko bova ene 50 bom pa morda že brez kreditov, čeprav mož pravi,da sem prevelika optimistka.

V službi smo pretežno mladi in je točno tako kot smo do sedaj vse napisale.

>Me pa zanima, kako je vam uspelo brez pufa.

Ne da se. Tudi če ima družina recimo 3000€ netto mesečnih prihodkov in optimističnih 1000€ odhodkov (zakaj optimističnih ? ker sta samo najemnina in vrtec komot 800€+), torej 2000€ mesečno prihrankov, bo rabila za povprečno stanovanje (150 tisoč €) med 6 in 7 let varčevanja. Ker pa veliko družin dejansko prihrani bistveno manj, prideš do zaključka, da bi moral varčevati enih 20 let, da bi lahko kupil stanovanje na gotovino.

Zaključek : tisti, ki se niso zapufali, so imeli že štartno pozicijo dovolj dobro (dedovano stanovanje/parcela, finančna injekcija staršev, ipd.), da jim ni bilo potrebno ne vem kako dolgo varčevati.

no, midva sva pa ena izmed tistih, ki nisva imela pufov niti centa, oziroma takratnega tolarja. Prav tako nisva ničesar dobila od staršev, podedovala ali kakorkoli drugače. Tukaj pišete, in odštevate stroške za vrtce in podobno. Midva sva živela v najetem 45 kvadratov velikem stanovanju in se odločila za nakup parcele. Toliko sva imela vsak iz svojih dijaških/študentskih let našparano (parcela ni v Ljubljani in 10 let nazaj je stala stara 2 miljončka). Potem sva se odločila za gradnjo in zavestno, ker nisva imela otrok delala vsak po tri, celo štiri službe (imava oba takšno izobrazbo, da se je to dalo). V štirih letih je bila hiška pripravljena na vselitev. Takrat sva se odločila za otroka, danes imava že tri. Brez kakršnegakoli kredita sva se vselila pri 26-etih letih. Je pa res, da sta oba očeta veliko pomagala fizično, tudi mož je, kadar ni imel službe poprijel za vsako delo.

Brez kreditov, osebni dohodki nič posebnega. Načrtno varčevala, vseeno dobro živela (zame to pomeni samo, da nisva kupovala nepotrebnih stvari in nisva brezglava potrošnika). Kupila parcelo na podeželju, živela pri starših (svoje stanovanje) in veliko fizično sama naredila s pomočjo staršev in prijateljev. Sezidala majhno hišo v štirih letih, se nama ni mudilo, ki je danes za čiščenje še prevelika. Ko sva končala pa sva še podedovala.

Včasih se je marsikaj dalo. Danes pa že 4000e na mesec ni več bogve kaj dohodek….

Midva imava solidne dohodke, pa si nikakor ne bi mogla privoščiti hiše brez pufov, pa imava parcelo brezplačno….

Si se kdaj vprašala kako si bodo pa domovanje ustvarili tisti pari,ki njun skupni osebni dohodek netto ne preseže 1500 Evrov?

nats to je samo izvovor nesposobnih. Ja, seveda včasih se je dalo. To so tudi nama govorili, ko sva zidala. Veš, včasih se je dalo, zdaj pa ne več. Moj sodelavec mi je ravno včeraj govoril, da se bosta s punco spomladi selila. On bo star 27, ona pa 25 let. Pa tudi nimata nobenega kredita. Če ste se pa vi najprej za otroke odločali, pa lagodno živeli, zdaj bi radi pa hiško je pa to vaša stvar.In za povrh (ne velja za vaju, ki imata parcelo) še v centru Ljubljane. In za to nikakor niso krivi hudi časi in vam čisto verjamem, da s stroški, ki jih s sabo prinesejo otroci tega ne zmorete.

Hja, kakor obrneš. Jaz nikoli ne bi z nekom zidala hiše “na zalogo”. No, je tudi nisem 🙂 Najprej otroci, potem pa naprej. To je moja filozofija. Pa kaj, če smo se zapufali, še vedno ostane dosti za normalno življenje.

ne mi rečt, da sta hišo sezidala čisto sama s svojimi dohodki. pa veš, koliko stane gradnja ene hiše? naju je stala 21 mio, še enih 5 mio bi rabila, pa sva vse plačevala brez ddv-ja. res, da nisva sama skorajda nič naredila, ampak so nama vse mojstri, ampak recimo da bi prišparala tako 4 mio, še vedno je to 17 mio. pa povej mi, od kod dva mlada pri teh letih prišparata 17 milijonov tolarjev? ali pa očitno mi ostali ne znamo z denarjem ….

helga, zame zidati hišo z nekom, s katerim sem bila skupaj več kot 6 let ni zidanje hiše na zalogo. In ali so zate otroci garancija, da boš z nekom vedno skupaj?

Sicer pa se strinjam s tabo, pa kaj, če je kdo zapufan, saj to ni nič takega. Samo, če si lahko kljub temu vse privoščiš. Jaz naprimer nisem hotela vzeti otrokom tistih prvih let s tem, da bi bila ves čas v službi, pa pri hiši, pa utrujena, živčna. ko so prišli otroci sva imela razmere že popolnoma urejene in ni bilo treba razmišljati o tem, ali si lahko privoščimo kak izlet, da bomo imeli za plačati kredit. Če bi midva vzela kredit bi se lahko dve leti prej selila, samo se nama pač ni mudilo.

malo sem sfalila pri citiranju 🙂

Sem in mi ni jasno kako.

Najini dohodki pa ne dosežejo 4000e, to sem samo napisala, da tudi 4000e na mesec ni več neki dohodek za sanjarjenje….

pujsa pepa, ja očitno res ne znate. Čisto natančno njunih stroškov ne poznam, vem pa, da mi je pravil da skupaj prineseta približno 6000€. Sta zelo skromna, in živita v majhnem stanovanju, za katerega pri nas ni najemnina več kot 200€, pa še ostali stroški in sta recimo tam nekje na 1000€. Ostane jima torej lahko 5000€. Hišo gradita 3 leta. Pa si zračunaj kakšno vilo si lahko privoščita za 180.000€, oziroma starih 43 miljonov. Je pa res, da je ona prišla iz ene evropske države (v osmem razredu) in že od začetka srednje šole ogromno prevaja v ta jezik in iz tega jezika v slovenščino. On pa je pri 24-etih diplomiral. Dela pa na področju gostinstva, catering in to…

6000 evrov pa je že kar poštena plača, se ti ne zdi??? midva zasluživa 2000 evrov, tako da ….

aja, pa še to, delata, tako, kot sva midva, vsaj na treh različnih koncih in sta oba brez redne službe.

ko sem dobila službo, sem se odselila od doma, ker je bila služba 70 kilometrov proč. za začetek sem najela sobo, potem čez kakšno leto mini stanovanje. da sem prišparala, sem tudi najela staro stanovanje skupaj s prijateljico, da sva si znižali stroške.

Takoj! sem začela z varčevanjem pri moji plači, ki ni bila slaba, ampak veš koliko sem uspela v petih letih privarčevat? – pa nisem ravno razsipavala z denarjem
10% vrednosti stanovanja, da sem imela za polog.

nisem fauš tistim, ki jim je na tak ali drugačen način uspelo priti do strehe nad glavo brez pufov. mi ostaja dosti za preživetje, kljub 500 evrov kredita, pa tudi stanovanje imam porihtano tako, kot je treba. Je pa res, da bi lahko kupila kakšno manjše, starejše stanovanje izven mesta za polovico tega, kar sem dala.