Zdravo!

Za našo bodočo teraso izbiramo les. Ob pogovoru z različnimi strokovnjaki in ‘strokovnjaki’smo dobili eno zmešnjavo različnih, včasih prav nasprotnih si nasvetov.
Na začetku smo bili že odločeni da vzamemo macesen, pa se je našel nek strokovnjak ki je rekel da samo tega ne, ker macesen poka, se cepi in smoli. In nam je svetoval tropski les, če se le da teak in to najboljši. Kajti slabše vrste tropskega lesa kot je bangkirai so sicer cenejše ampak zanič.
Drug strokovnjak je rekel da je bangkirali čisto v redu če je le pravilno položen.
Za macesen pa so nekateri rekli da je les ki prihaja iz naših krajev in je zato najbolj primeren pa še poceni je (v primerjavi s tropskimi seveda). In da se ne smoli če je dovolj suh.

Evo pa se znajdi če se moreš!!!

Če ima kdo kakšen pamenten nasvet ali izkušnjo bom vesel!
Andrej

Verjetno za na tla?

No kaj pa akacija ali kostanj. Tega se daje na tla zelo veliko. Vidim tudi v revijah.

Mi imamo na terasi macesen. Zaenkrat smo po treh letih zadovoljni, ceprav je res malo popokal. Tudi fuge – spranje med letvicami, so sirse kot na zacetku. Ampak nas ne moti.

Zdravo!

Mi smo tudi ciljali na macesen, pa me zanima, ali vam je les posivel in v kolikšnem času- sem bila v eni Kagrovi hiši, kjer je del fasade in terasa iz macesnovega lesa, pa je bilo vse pisano- del terase sive, del rjave, fasada pa še rjava.

Upam, da veš, kaj mislim- ali pa je to odvisno od zaščite lesa.

LP

Bangkirai je odličen les za terase. Enkrat letno ga premažeš s posebnim oljem, ki je namenjeno za ta les in obdrži svojo barvo (ne posivi).

Les je precej kmalu posivel, pribl. po enem letu, se mi zdi. Smo pa tudi mi imeli, do letos, del terase rjav. To pa zato, ker je delno pokrita (zgoraj je ovalni balkon) in zato ni bila cela terasa podvrzena istim pogojem. Letos pa je samo se en ozek pas rjav.
Drugace, pa mi lesa z nicemer ne lakiramo, barvamo ali kako drugace zascitimo. So nam rekli, da ni potrebno, ce nam je siva barva lesa vsec.
LP.

Če les posivi je to normalno in dobro in tak pol ostane.

afriški les se večinoma na “šverc” vozi v evropo po zelo visokih cenah.
sem za to, da se uporabi naš les, saj določene vrse tudi preživijo generacijo ali dve. macesen je za to odličen, pa še strukturo ima lepo. posivi pa itak vsak.

Mi bomo dali bankirai.

Kako bi pa naj bil pravilno položen?

Spoštovani,

Naša arhitektka nam je dala macesen na terase (50 m2) in delno na fasado. Terase so odprte, streha pa je brez napušča, tako da bo izpostavljen macesen vsem vremenskim vplivom. Polagali ga bomo enkrat poleti, na čelnem napušču pa ga imamo že eno leto. Smo ga samo impregnirali, ni še posivel. Naša arhitektka je uporabila macesen že pri večih projektih, ima ga tudi sama na terasi in je z njim zadovoljna. Kozolci, ki so na Notranjskem kulturna dediščina, stojijo že po 100 let, so iz našega in ne tropskega lesa, niso lakirani, izpostavljeni soncu, mrazu, dežju….in so še čist o.k……

Torej, jaz vam priporočam macesen.

Lepo pozdravljeni

pazite za bankirai, ker ga hitro začne zvijati, sploh, če je na direktnem soncu.

bangkirai ali pa lapacho

macesen je cist good,samo izberi lepega,ne pa da ti dajo kak skart.A ceno za teak ti je kdo povedal????se mal spoznam saj sem mizar,ne poslusaj pa tistega k bi sal akacijo ven.

Pozdrav,

Tik je lep in trajen, žal verjetno najdražji. Predlagam cibirski macesen. Je trajen in prijeten.
Meni ga je polagal in vzdržuje (čiščenje/oljenje) mojster.
Cena: trenutno ca 17€/m2 (samo pohodni del, brez podkonstrukcije in brez montaže) za deske širine 95-115 mm in debeline 20 mm. Mislim da je to ugodno. Lepo sušen in gledek.
Macesen posivi, če se ga ne stabilizira barvno. Tudi sivenje ni nič narobe. Pomembno je polaganje tako, da se lepo zrači.

Lp Vlado

Lepo pozdravljeni,
lahko posegate tudi po domačih lesnih vrstah, ki jih je s primerno impregnacijo oz. modifikacijo mogoče uporabiti v vseh namenih uporabe. Eden čedalje bolj razširjenih postopkov zaščite lesa je termična modifikacija, ki sodi med nebiocidno metodo zaščite. Na grobo povedano gre za segrevanje lesa med 180 °C in 230 °C v posebnih komorah.

S termično modifikacijo lahko brez uporabe biocidnih pripravkov bistveno povečamo odpornost lesa proti lesnim škodljivcem, od katerih so najnevarnejše glive razkrojevalke, ki ob povišani vlažnosti povzročajo trohnenje lesa in njegov hiter propad. Odpornost slabo odpornih lesnih vrst lahko s termično modifikacijo iz (najslabših) razredov odpornosti 5 ali 4 dvignemo celo do razredov 2 in 1, kar pomeni, da je njihova odpornost po termični modifikaciji primerljiva z odpornostjo najodpornejših lesnih vrst in veliko večja od naravne odpornosti pogosto uporabljane macesnovine, ki sodi v razred 3-4.

Poleg večje odpornosti proti lesnim škodljivcem so glavne prednosti termičnega modificiranega lesa še zmanjšana ravnovesna vlažnost lesa, izboljšana dimenzijska stabilnost (do 50 % manjše nabrekanje in krčenje lesa ob spremembah vlažnosti) ter približno 20 % manjša toplotna prevodnost. Takšen les je zaščiten po celotni globini oz. po celotnem preseku lesnega elementa, kar je izrednega pomena pri njegovi nadaljnji obdelavi in uporabi. Termično modificirani lesovi so v primerjavi z macesnovino tudi bistveno manj dovzetni za okužbo s plesnimi in glivami modrivkami, zato na njih po izpostavitvi vremenskim vplivom ne prihaja do diskoloracij (temnih, neenakomernih obarvanj lesa).

Čeprav lahko termično modificiramo skoraj vse vrste lesa, so za zunanjo uporabo komercialno najbolj zanimive vrste smreka, topol in jesen. Termično modificirana smrekovina in topolovina sta primerni zlasti za izdelavo fasadnih oblog, ograj, kritin in drugih izdelkov, kjer pričakovane mehanske obremenitve niso (pre)velike, za izdelavo talnih oblog, vrtnih garnitur, igral ali teras pa je potrebno izbrati trše lesove, med katerimi je najbolj uporaben les jesena.

S termično modifikacijo lahko tako izbranim domačim vrstam lesa pridamo eksotičen videz in vsaj enakovredno nadomestimo uporabo bolj ali manj kvalitetnih tropskih vrst lesa (npr. sibirski macesen, tik, meranti, ipe in podobno).