V večstanovanjski stavbi so 4 stanovanja, eno na nadstropje, jaz živim v najvišjem, mansardnem stanovanju. S sostanovalci želimo zamenjati celotno konstrukcijo strehe, kar pomeni, da se jaz moram za čas izvedbe del izseliti iz stanovanja, saj je cca 40% stanovanja pod poševno streho in vse to “gre ven”, torej ostanemo “pod milim nebom”. Menim, da mi se mora stanovanje vrniti v prvobitno stanje iz skupne blagajne zgradbe, sostanovalci pa menijo da je to izključno moj problem, kot neke vrste adaptacija stanovanja. Govora je tukaj o tem kdo plača izolacijo med leseno konstrukcijo ter zapiranje s knaufom vseh poševnih delov stropa mojega stanovanja.

Kdo ima prav? Pogodba o medsebojnih razmerjih je tu nejasna. Vem, da se je najbolje dogovoriti s sosedi, a kaj se zgodi ko to ni možno? Vse kar hočem je povrnitev stanovanja v prvobitno stanje.

Trenutno stanje na delu strehe, ki je del mojega stropa:
– streha brez zunanje izolacije (salonitke)
– izolacija pod deskami (od prejšnjega lastnika)
– knauf (od prejšnjega lastnika)

VSE gre ven, torej streha, izolacija in knauf, ker se menja tudi vsa lesena konstrukcija.

Bodoče stanje:
– strešniki s termotop 10cm izolacijo nad deskami
– morebitna izolacija pod deskami
– knauf

Hvala!

No, po tednu dni brskanja za informacijami, sem vendarle prišel zadevi do dna. Spodaj dajem na znanje svoje ugotovitve, za bodoče.

Mansarda oz. poševnine so del strehe in kot take del skupne lastnine. To pomeni da vsi popravki gredo iz skupne blagajne (rezervni sklad), a v praksi če so sosedje proti, je to težko izvesti. Potrebno se je dogovoriti, če pa dogovor ni mogoče, sta dve opciji: ali se ne gre v obnovo ali pa lastnik mansarde sam financira nastalo škodo (predvsem izolacijo z notranje strani ter knauf). No, obstaja še sodna pot, a ne bi o tem…

Potrebno je pa predvsem razlikovati med PLANIRANO škodo (npr. rušenje zida/balkona, umik knaufa/izolacije, izkop terena…) in NEPLANIRANO škodo (poči cev, knauf popoka zaradi vibracij, poškoduje se izolacija…).
Planirano škodo je potrebno predvideti v naprej (!), jo oceniti in to postavko dati v pogodbo med naročnikom (stavbo) in izvajalcem (gradbinci). To torej gre iz skupne blagajne.
Neplanirano škodo pa po navadi krije izvajalec preko lastne zavarovalne police.