Vsaj mislim tako…

Pred petimi leti sem začela zvezo s fantom – ljubezen na drugi pogled bi se lahko reklo. Prvič ko sem ga videla sem se malce zatreskala… Potem sem pozabila na njega in glej ga zlomka ga srečam čez dva meseca, totalno nepričakovano in sva se začela pogovarjati,… In nastopila je najina burna zveza. Toliko strasti še v filmih ne vidiš. Kakorkoli že, skupaj sva bila skoraj eno leto, on mlad pa neumen jaz pa še mlajša in še bolj neumna. Končala sva, pustil me je on. Mene je to potrlo, ubilo, kljub temu, da sem bila mlada (no še vedno sem). Men je to bila pravljica in nekako ne morem in ne morem preko tega.
Veliko časa sem še vztrajala in probala ostat v stiku z njemu ampak sem ugotovila, da delam škodo samo sebi. Prekinila sem stike. Tud razni smsi za praznike, rojstne dneve… Nič. Ker hočem preboleti, pa mi nekako ne ratuje. Minilo je štiri leta odkar sva končala, ko mi je najbolj hudo se vedno spomnim nanj. Takrat je bilo vse vredu, vse je štimalo kot je moralo, samo midva ne.
Kregala sva se zaradi moje otročje trme, njegove otročje trme, nisva odstopila od svojega mnenja ipd. S tem da sem bila tudi jaz preveč ljubosumna, ker sem se bala da bom zgubila tisto, kar si lahko vsak človek samo želi da bo našel v življenju.
Te napake sedaj vidim in sem jih odpravila pri naslednji zvezi…
Ne morem ne morem ne morem pa ga preboleti… Ko slišim komad, katerega sva skupaj poslušala dobim metuljčke v trebuhu, srce mi začne hitreje biti. Ko slišim, da kdo reče njegovo ime, tudi če ne misli njega, mi srce skoči. Nevem kaj mi je, ker ga nočem nazaj (nekaj časa sem ga hotela ampak ko sem malo k pameti prišla sem ugotovila da verjetno ne bi šlo oz. bi blo isto kot je bilo).
Kaj se mi dogaja? Zakaj se mi to dogaja? Želim si preboleti to, ker me muči in velikokrat sesuje ko ugotovim da še vedno moje misli plavajo k njemu oz. k spominom. Lepo je imeti spomin na nekoga, saj imam tudi na druge bivše lepe spomine… Pa ne v taki dozi, ne ko sem potrta, ne ko grem spat, ne ko sanjam…
Nevem, nevem kaj nej naredim.. Kako naj si pomagam? Ima kdo podobne izkušnje? Tega res ne bi rada celo življenje prenašala, ker me uničuje da ne moram mimo tega.

Pejt nazaj naj te zavrne še parkrat. Ko te bo odj*** (oprosti izrazu) tolikokrat, da boš končno dojela da je over in da se mu gladko j****, boš prebolela. To kar ti opisuješ je tvoja perspektiva. Nora, strastna ljubezen. Kaj pa ti veš kaj je on čutil, si mu kdaj bila v glavi, si mu brala misli ? Ne. Torej so to predstave v tvoji, lahko povsem napačne in očitno so daleč od reale.

Punca, če bi on tebe hotel bi si te vzel.Prišel bi nazaj po dozo te nore strasti. Verjemi če moški hoče žensko jo dobi, naredi vse da jo dobi. Povprašaj kakšnega, ki ima žensko, ki jo ljubi. On bo naredu vse, vse. (Ne one, ki rabijo da se spraznijo tedensko pa furajo veze za brezveze, ampak taki so večinoma vsi ane). Moški so enostavni punca. Tud ti, ko kaj hočeš, a filozofiraš kako priti do tega ali greš po tisto. Zadeva je enostavna.

Mene, ne tebe, ne nobenega, nič, ne more preprečiti na tem svetu da gre po tisto kar si želi. To ti je osnovna filozofija. Vse po čem ima človek potrebo, si s tem postreže. Ne slepomiši se da si želi tebe, v 4 letih bi pa ja vsaj kaj probal. Bi konkretno nakazal in rekel da goji še vedno čustva do tebe. Noben ne more držati skritih kart toliko časa.

Ker očitno živiš še v iluziji ti svetujem to. Pejt nazaj pa probaj, Pa spet probaj, Pa spet probaj, piši mu, javi mu se, povej da ga hočeš nazaj. Teži mu, mori mu. Počakaj na reakcijo. Tako vedno jaz naredim in ko mi je servirana zadostna doza odjebov, je zadeva zelo enostavna za prebolet. Works like a charm everytime. Vidiš da nimaš kaj prebolevat v bistvu. To ni mazohizem – je pač enostavno orodje, kako se srečati z realo.

Ti imaš neizživeto strast in to je problem. Ampak za odnos je potrebno več, kot passinate primal sex. Kaka ti je to ljubezen da se mučiš, trpiš, sanjaš, se kregaš in imaš zanič odnos ? A je to odnos vreden objokavanja ? Not. Trpiš v neki tišini in samoti, čakaš da se spomne nate – medtem, ko on živi svoje življenje ? Si se dala na hold zaradi njega ? Dobro jutro. Zbudi se in daj vsaj malo te ljubezni nase.

Fant je imel več logike kot ti in končal zadevo, ampak ženske ponavadi ne delujemo po logiki.

Potem boš dojela, da si še mlada in imaš pravico imeti ob sebi nekoga ki bo čutil enako. Nekoga, ki bo nate nor in ti nanj. Splela boš nove strasti in odnose, vse s časom. Pozabila pa ne boš nikoli, ker nič se ne pozabi. Samo s časom se sprijazniš in se naučiš živeti s tim. In sčasoma, mogoče ti postane vseeno. Mogoče. Definitivno pa ko se boš znova zaljubila. Verjemi da se boš.

Takih zgodb je ogromno, vsak ma eno na zalogi. Tak je pač lajf. Sicer pa, preživela isto – le da se odnos nikoli dejansko ni razvil, fatalna privlačnost me je pa rezala čustveno na kose. Še danes nisem uredu. Take stvari imajo potencial da uničijo kasnejša razmerja tebi in tudi tvoje življenje. Moraš to razrešit sama sebi ! Če se ne primeš v roke boš furala dolgomesečni safr. Iz prve roke ti povem da ni vredno ! Ne troši energije na tega osebka in na ta bedn odnos. Zuni te sigurno čaka moški, ki te bo razvajal kot si zaslužiš…do takrat pa energijo usmeri raje vase. Improve yourself and marry someone better than him.

Ampak počasi, boš dojela. Tisti, ki te noče – ne more biti pravi 😉 Vso srečo ti želim, iskreno 🙂

Si zares prekinila stike? Ko resnično nekomuniciraš, ne vidiš, nimaš številke, ne veš kje je doma, nimaš ga na facebooku,…?

Prekinila sva vse stike, nimam ga ne na FBju, ne v telefonu, nikjer… Nimam slik, nimam ničesar! Nazadnje sva se videla na pijači dve leti nazaj. Doma pa vem kje je, če se ni vmes preselil. To pa ti ne bi znala povedati.

Men je on dal dobro vedeti da me noče nazaj. Ampak tudi jaz njega nočem, ker mam občutek da ne bi funkcionirala… Sej se ljudje spreminjamo, ampak tok pa že spet ne. Vem da se mu ne jebe zame, vem da me ima na nek način rad, ampak nikakor ne na tak način, da bi bila skupaj. Ampak mene še vedno spomini preganjajo oz. nevem kako bi se temu reklo.

In ni bil samo seks tisto kar je bilo strastno… Ne razumeš, bila je romantika, taka o kateri lahko vsaka ženska samo sanja. Koliko punc poznam, pa vem da jim moški nikoli ni namenil toliko pozornosti in vsega ostalega kot je on meni. Tisto ni bilo zaigrano, prepoznam igralce, sem jih srečala že mnogo. Pač preprosto sva si bila preveč različna, so naju zanimale drugačne stvari. Tudi mislm da se tip ne bi en let “zaje*avu” z eno trmasto, ljubosumno punco, če bi se mu šlo samo za seks. Ali se motim? Mislm jaz vem da se ne bi trudila… Trudil se je verjetno zato, ker je hotel da nekam prideva, pa nisva in je obupal.

Mislim da jaz pogrešam tisto kar je on bil, takrat ko je bilo vse vredu, pogrešam stvari, ki jih je naredil zame, pozornost, ki mi jo je namenil, odkritost, romantika. Z mano je bil drug človek, boljši človek, ranljiv. Drugim ni kazal tega, da se ga da ranit, da se lahko razjoče.

Tega se jaz hočem znebit, tega da ne mislim na te dogodke. Ampak ne gre in ne gre…

zakaj se gres te igrice? a te to napaja pri zivljenju? drama..adrenalin? zivljenje ni film, ne nadaljevanke.

zasluzis si bols..sploh pa ce po tolikih
LETIH se vedno nimas zakljucka. tudi jaz ga nism mela..dve leti me je razjedalo. In sem naposled podlegla njegovemu sarmu, sms-u, tortici za rojstni dan, kako me pogresa, kako naju vsi skup vidijo… pa se mi je ze zacelo dogajat v glavi, scenariji da spet obudiva kar sva imela v 5 letih najine zveze… pa… pa… pa sem na koncu ugotovila da boljs da ne bi probala razcistit (kot pravijo da je nekatere zadeve bolje pustiti stat, kar je bilo je bilo), sam so spet se obudila stara custva in usekala ven..bolj mesas drek – bolj smrdi!

tako da pojdi dalje v lajfu..nej se ne vrti vse okoli tega tipa….ni on center sveta, tvoja sreca pa ni odvisna od njega ceprou se ti tko zdi sedaj ko prevec razmisljas,analiziras,tudi jaz sem si razbijala glavo in zakaj je kaj rekel,kaj je s tem mislil..pa je v resnici bilo le to da si je ego filou, da je zelel mal drame v svoj lajf, da pravega koraka pa ni zelel narediti. njegov izgovor? sej te imam rad na poseben nacin (opazis podobnost iz tvojega zapisa ;)? vendar ljudje se ne spremenimo, preteklost je preteklost), in preseneto je imel prav saj sem potem koncno nehala ga IDEALIZIRAT, kot da je bog, to prenehaj tudi ti in se sama sebi smiliz…. enostavno kar nae krat je spet dobil napake,ugotovila sem da je tud on tisti ki se mora truditi, da sem super punca in da se moram zacet cenit!!! in imet rada..in ne to trpincenje ni ljubezen, niti z njegove strani, enostavno ni.in ko dojames je 10000x lazje.da gres naprej! ugotovis da on sploh ni popoln in da ne bi funkcjoniralo sploh. Udarlo bi ven cez cas,isti problemi, plus novi.

Dokler pri sebi ne bos razcistila ne bos mogla naprej, ali bo pa vsakic ko ga bos videla izbruhnilo vn.govorim iz lastnih izkusenj!

Plus to da ta odnos k ga imas do sebe je res sadomazo,spominja name, in ne, ni ok. Ne bo se zgodila revolucija, ne bo ugotovil da si sanjska zenska, prej si priznas in zacnes zivet tivljenje brez podzavestne misli nanj, bols ti bo, drugo je samo trpincenje tvojega mozga in same sebe in vrtenje v krogu.

bos vidla cez leta k se bos tej svoji zgodbi smejala.ene stvari pa ni vredn dajat v prihodnost in razcistvat.
mej se rada ker kdo te bo pa imel ce ne ti
sama sebe? delaj na sebi! da se v bodoce ne ponovi in da ne bos vlekla to v naslednjo vezo ker je potem obsojena tudi prihodnja veza na propad (lastna izkusnja)

in pa cas! cas tudi celi vse rane!

srecno!

Nevem a jaz tako čudno pišem al ne razumete… Verjetno čudno pišem… Jaz njega NE želim nazaj, ker vem da NISVA za skupaj ker sva si preveč različna. Ni on meni povedal, da me ima rad, jaz vem da me ima, vsaj dve leti nazaj me je še imel, ker sem videla v njegovih očeh, takih stvari človek ne more blefirat. Ampak verjetno če bi me imel tako zelo rad, bi mi to povedal, zato sklepam da me ima rad – kot del preteklosti mogoče, mogoče kot punco katero je imel prvič res rad, nevem. Definitivno pa to ni ljubezen.

Jaz nočem biti z njemu, jaz samo mogoče preveč obujam spomine, te spomini so tisti, ki me uničujejo. Zakaj mislim nanj, ko mi je hudo? Ni bil popoln, nikoli. Samo trenutki, skupni trenutki, so bili “popolni”. Ne vsi, v bistvu manjšina, ampak ji ne gre “zbrisat” oz nekje postaviti na stran in jih met nekje v spominu, tako kot od drugih bivših… Saj se tudi na kakšnega drugega bivšega spomnim… 1x na leto MOGOČE, zakaj nanj tako velikokrat?

Rada se imam, zadovoljna sem sama s sabo, ker sem odpravila ogromno svojih napak, ki so odbijale ljudi, postala sem veliko boljši človek. Vse kar me moti v življenju je to, da mislim na te spomine. Nočem, ker vem da se uničujem, Ne želim tega!! Pa ne znam tega “izklopit”.

Potem pa tuguj dalje 😉

V tem tekstu so ogromni oksimoroni. Priporočam obisk psihologa, pa ne vzet tega kot žalitev. Bi ti lahko pomagal pogovor s strokovno osebo. Imel te je res rad, ni te pa ljubil, ampak vseeno si mu vidla to v očeh, ampak na koncu ne veš če te je imel rad?

Trenutki so bili popolni, ne vsi, ampak nekateri, v bistvu jih niti bilo ni toliko, stalno sta se kao kregala? Kaj zdaj so bili ali ne ? Ti niti sama ne veš kaj hočeš. Kaj je sploh ljubezen zate, znaš opredelit ta pojem ? Očitno ne. Mater kva folk komplicira.

Like I said, očitno ti ustreza tugovanje, tvoji miselni konstrukti pa nimajo nobenega smisla. Vse je zamršen in brez smisla.

Dej ne kompliciri, nalij si čistega vina – in to je nisi ga TI prebolela in način na kakšen sta končala. He dumped you. To je kr kriza za prebolet tako stvar in logično da rabiš čas…pač če je to 10 let, je 10 let.

Saj si sama rekla:

Ker hočem preboleti, pa mi nekako ne ratuje.

Tako se pač počutiš, ker si še vedno zaljubljena. Kot sem rekla, ko se znova zaljubiš bo minilo. Pa tudi, ko ga nehaš idealizirati. Oprosti, ampak njemu dol visi. Podzavestno misliš da če bi bla starejša bi uspelo. Če bi sebe spremenila, da bi uspelo. Ful preveč kriviš samo sebe za stvari nad katerim nimaš nadzora. To nima veze s tabo. Ti si vredna ljubezni, ampak lej pač on ni bil ta. Let it go.

Če bi bila bolj zrela, da bi uspelo. Ne bi. Ni bil zaljubljen in nima te rad. Nikoli ti tega ni niti rekel ? Mislim, kateri indici so ti še potrebni punca draga ? Ker ko te nekdo ima, je s tabo in leta nimajo nobene veze s čustvi. Sorry, ampak tko je. Sj vem da je hudo, ampak bo bolje.

vidis, tocno to sem zelela izpostavit zgoraj. Tudi jaz sem tugovala 2 let in samo sebe trpincla (ko je on ze zdavaj su naprej z zivljenjem!!!!), zivci, neprespane noci, jamraje prijateljicam da so me mele ze cez glavo dost, bolj sem jim prigovarjala da ne, da sva mela nekaj posebnega (yea right) in kok je on uredu in kok so kriva leta, da bi mogla bit starejsa (to je on govoru)da bi se mogla sprement bl so mi govorile kaj mi ni jasno?!?! takrat seveda je bilo men konc sveta in njihovo besedicenje nism uzela resno…kot pravijo vse je treba izkusit na sebi, namest da bi se ucil na napakah dugih.

in kaj sem naredila..tocno to kar delas ti.idealizirala in zelela popravit vseee in se dokazat..bolj sm se dokazovala, slabs je blo in bl sebe vec nisem prepoznala…. in potem ugotovis da tratis svoj cas..energijo..predvsem pa zdravje na enemu tipcku k je ze zdavni su naprej pa si fila ego…. in zakaj bi rabla ti se spreminjat?! kot je zgoraj napisala ImpureBlood ” Če bi sebe spremenila, da bi uspelo. Ful preveč kriviš samo sebe za stvari nad katerim nimaš nadzora. To nima veze s tabo. Ti si vredna ljubezni, ampak lej pač on ni bil ta. Let it go.

Če bi bila bolj zrela, da bi uspelo. Ne bi. Ni bil zaljubljen in nima te rad. Nikoli ti tega ni niti rekel ? Mislim, kateri indici so ti še potrebni punca draga ? Ker ko te nekdo ima, je s tabo in leta nimajo nobene veze s čustvi. Sorry, ampak tko je. Sj vem da je hudo, ampak bo bolje.”

sem sama dokoncala faks, naredila voznisko, najdla sluzbo, odrasla… pa se ni bilo dost! In ne bi bilo nikol dovolj in kot pravi knjiga HE IS JUST NOT THAT INTO YOU. ob enem ti je pa verjetno on biu edini adrenalin kar se tice fantov v lajfu, al te je zavrnu in te je to zabolel..in tvoj ego…zato ti pa ne gre z glave.
Sama sem imela potem se dve burni vezi, z enim se celo nisva bla skp skp, samo besede so ga bile..ves rad te imam zna vsak rect..dejanja so pa nekaj drugega potem! in tut njega sem objokovala…potem ko pa sem imela sanso bit z njem…je vse..izvenelo.tko, hladno vroce, da se vedla nisem na cem sem. Potem je pa se sam priznal da ni vedel da mi je tok do njega in da se je res grdo obnasal do mene in da tak pac je…zaljub se tip pol pa..mine..kot vse ce ne znas gradit. ter ce clovek ne dela na seb.

sedaj mam pa najbolsga fanta na svetu in vse to kar sem prej pogresala al mi je bilo pa nepomembno-sele sedaj vidim kaj vse vec se lahko imas.

vsaka izkusnja in vsak fant je zgodba zase in s tem rastes in spoznavas kaj ti pase in kaj ti ne.

lajf je prelep in prekratek da se bos obremenjevala s PRETEKLOSTJO. A si prebrala..p r e t e k l o s t halooooo ne delaj napake take kot jaz k tidte dve leti sm sam prebluzila v enem domisljijskem svetu nakonc pa nobenga ucinka. O.o

Mah, we’ve all been there. Jaz sem bla mogoče malo groba, ampak vse kar sem rekla je dejstvo. Človek ko je zaljubljen je zaslepljen, kr nemore dojet nekih stvari in res bi blo dobr da si takrat sposoben vzet orng zalet in se zabit z glavo v steno da prideš k seb. Lej rabiš pač čas, s časom bo bolje, verjemi. Mogoče se ti zdaj zdi da ne, ampak bo. Ta človek te ni vreden. Ko boš to dojela in ko ga boš nehala idealizirati bo 100x lažje. Enkrat bo počilo v tebi in takrat ko bo, bo šlo samo še gor.

Sicer nasplošno so to krivi te filmi neumni in muzka k ljudem izpira možgane in jim dajejo neke blesave in nerealne predstave o odnosih.

You are addicet to the exquisite pain of wanting someone so unattainable. To je problem.

Res ti svetujem da greš k psihologu, to ni nobena sramota in bav bav. Ti bo mogoče perspektiva šolane osebe ali psihoterapevta dala mal drugačen pogled na to celotno zadevo. Lahko si tud prebereš knjigo Formule ljubezni od znanega psihiatra Zorana M. Čustveno zrel človek se po njemu ne zaljublja.

Veš koliko je primerov da ljudje padejo v orng depresijo zarad neuresničene zaljubljenosti in gadnih odnosov? Eni se clo ubijejo. Res ti svetujem da delaj na sebi in svoji samozavesti. Posveti se sebi, izgradi sebe. Šele kot taka boš v življenje pritegnila človeka, ki bo ekvivalent tebi in se bosta krasno dopolnjevala, to je pa tisto kar je pomembno.

Zdaj maš eno izkušnjo več in to je da se boš vnaprej čustveno orng bremzala pr moških in ne jih jemat sploh resno, pač jih vzemi take kot so. Na koncu je vseeno kaj je bogat, reven, star, mlad vse je isto. Vzameš najbolje kar se ti ponuja. Mej svoj guard vedno up. Ne verjam nč kar slišiš. Nakladajo skoz neki. Jaz sem samo enkrat spustila svoj guard down zavestno in se mi je zelo, zelo maščeval. Nikol več. Imej rada samo sebe ! Pa drž se. It gets better.

Nikoli ga neboš pozabila in ga niti ne rabiš. Moraš sprejeti da je on del tvoje preteklosti. Ostali so samo spomini in verjemi boljše lepi spomini na kar smo izgubili kot pa prazno življenje. Idi dalje z življenjem, ustvarjaj nove spomine in ti ki te sedaj tako pestijo bodo vedno manjši in manj pomembni, bodo pa za vedno ostali in prav je tako, vse tvoje izkušnje so to kar so te naredile v to kar si danes.

DEKLETA NE ZALJUBITE SE V PRVEGA KI VAM POD ROKO PRIDE

preden najdemo pravo osebo za zivljenje pa dosti vode pretece pod mostovih

to je veljavno v zacetku zivljenja 14-16- 18 leti in pa tudi kasneje med 25-30 ko
panika nas zagrabi –kaj pa jas bom sam sama ostala ??

nihce me noce niti pogleda vsi vse od mene bezijo ??

to vprasanje pa si skoraj vsi pravijo cim se znajdejo sami

recite si samo dekleta ali fantje da niste se pravo osebo srecali

da bi vi sreco poznali vi se pa tudi morate vkljuciti v to vezo

pa ne z racunanjem da ga bos zgrabila ali ujela temvec

mu dala vso tvojo ljubezen in pomoc ki jo rabi da di vas podnasal

in tudi on ona sklenili da kaj resnega zacet z vami ker to mora

biti takoj cvrsto ne pa grem ali ne grem ce ne si bo ta druga oseba

enaka vprasanja postavila .

ti bos se mnogo uspehov imela v zivljenju na vseh terenih samo

sebi in tudi drugim pa moras zaupat in ne samo napake drugim iskat

ce ta veza ni delovala pozabi in nadaljuj tvojo pot enkrat bos pa se

boljsega nasla to pot bo pa pravi .

ni vredno se jokarit zmagovalka moras biti I’ Win

in nigdar se ne smes na tleh znajti da te drugi ne pogazijo .

zivijo zbudi se in naprej

ZAKAJ NE CAKAS DA SE TI VSERJE V USTA ALI TE DOBRO PREMLATI NE BODI BEDASTA

DRUGO POT DRUGI CILJI DRUGA SRECANJA I GOTOVO ZIVLJENJE JE PREDRAGO DA GA GUBIS

CE NE BOS POSTALA STARA KOZA

Tudi jaz ga še nisem prebolela tudi 4 leta ta mesec mineva, a ga bom mogla in se delati, da me ne gane, ko ga bom videla.Življenje gre naprej in mi z njimi ne želim zamuditi kakšne dobre priložnosti, če mi bo namenjena in izgubljati časa za nekoga, ki ni vreden moje ljubezni. Zato tudi ti glavo pokonci in pojdi stran od njega ni vredno čakati na nekoga, ki ni pripravljen za resno vezo.

Srečno!

Nikakor nisem užaljena zaradi besed pojdi k psihiatru, psihologu – sem že hodila k psihiatru pa je bila njemu edina rešitev za vse zadeve (ne samo te – imela sem kar nekaj težav v družini) vedno – tablete. Kakšni pogovori, analize kaj se z mano dogaja… Samo tablete. Ker žal nisem pristaš kvazi antidepresivov sem se odločila za recimo temu “alternative” – joga, sprehodi, pogovori z “navadnimi smrtniki”. Že v naprej povem – nimam denarja za privat psihiatre, tudi moja družina ne, tako da to odpade.

Res je, da sem zmedena v tri pm bi se temu reklo. In on ni bil moj prvi fant, bil je prvi, ki mi je tako nenormalno veliko pomenil.

Kot sem rekla, ko sva končala se je meni svet podrl, ampak sm ga po sicer zelo dolgem času začela sestavljati nazaj – naredila šolo, ker sem jo pustila, ipd. Življenje je sedaj takšno kot je bilo pred/med njemu lahko bi rekli da v določenih primerih celo boljše. In ko berem te komentarje mi gre samo ena stvar po glavi – a sem mal mentalno zaostala? Ker tud meni se ne zdi in mi ni normalno, da je že 4 leta od tega pa mi še kar naprej hodi po glavi… Pa ni razloga, da bi mi. Nisem napačna punca, mam “ženitne” ponudbe, tudi kadar sem v zvezi ali kaj podobnega. Nisem kakšna obupana ženska k neprestano išče “perfect” tipa, ker vem da imamo vsi napake, tudi jaz, tudi ti… Vsi. Trenutno imam fanta, v katerega sem se zaljubila do ušes ko sem ga spoznala in sem imela nekaj časa mir v glavi pred bivšim – in potem hop, spet on pride v moje misli in sem zmedena.

Drek, očitno sem res en poseben primer in bom očitno rabila še dolgo časa, da se mi zrihta to v glavi.

Sicer pa hvala vsem za pomoč in vzpodbudne in tudi nevzpodbudne komentarje (včasih je tud treba tough love metodo uporabit :).

Pa še vedno bom vesela takšnih in drugačnih komentarjev, izkušenj… Mogoče je pa konec koncev res bil samo dober igralec. Kaj pa veš, mogoče tudi kdaj to uporabi kot poklic, takrat bom zagotovo vedela 😀 (mal heca, da ne bom samo jokala tukaj).

Lej, razumem te, iskreno – ker pri meni je bilo isto, pač vsi gremo čez neko ljubezensko razočaranje – vendar ne reagiramo vsi isto. To je pa odvisno od psihološke podlage. Tudi pri meni je bilo ogromno problemov doma, zlorabe iz otroštva, potem sem se še zaljubila v čisto napačnega človeka in to nenormalno, da bi na koncu doživela tak ponižujoč kensl – da sm padla v hudo depresijo v roku naslednjega pol leta. Vsega je bilo preveč, pač. Isto mi je fax izvisel.

Sicer sem imela težave očitno že prej, toda ta človek me je totalno psihično uničil. Enkrat, dvakrat…tretjič mu ni ratalo. Mojo samozavest je zradiral v sekundi, zato da bi me v drugo skenslal zaradi nekega froca brez jošk k zgleda k grob v faco. Ne da žalim, ampak dobesedno.

Seveda so na dan planile vse negativne psihološke strukture in pobirala sem se mesece na začetku. Bilo je zelo, zelo hudo. Toliko da sem nihala med samomorom in življenjem par tednov. Če bi obstajala umetna koma, je bil takrat cajt da mi jo nekdo ustvari… Še vedno mi sicer ni jasno, kako je sploh možno da sem razvila tako močna čustva do popolnega neznanca in ko o tem pišem, se mi zdi kot da se to ni dogajalo meni. Ampak se dobro spomnim da sem bila en velik nič v svojih očeh. Potem je bilo bolje in sem bila skoraj kot nova.

In ga srečam jeseni spet. Največja napaka je bila, da sem pristala na tisto usrano pijačo – ker sem dober človek in seveda sem naivno verjela, da je blo vse plod moje mašte in da on ni zloben človek. Fuck yeah, slaba odločitev. Kot je nekdo zgoraj napisal, ne mešaj dreka da smrdi. Spet me je potegnilo noter. Ista zgodba, laži, manipulacije in po mesecu ista fora – v bistvu je elegantno skrival, da ima punco – s to razliko, da sem jaz vedela da jo ima in sem samo testirala njegovo iskrenost. Poravnal me je lepo za tretji kensl, ki se pa ni zgodil – ker pričakovanj z moje strani niti bilo ni. Kakšna hladnokrvnost, prepačunljivost in koliko laganja. Nisem mogla verjeti, da bi lahko bila kadarkoli zaljubljena v takšno osebo. Zdaj vsaj vem zakaj vodi froce okoli, njih je lahko lagati na dnevni bazi in jih manipulirati…

Vlečenje za nos, filanje ega in ogromno laži. Lažna opravičevanja, ki veljajo za en shit. Vsakič, ko ga razkrinkam – ignore. Začaran krog tistega feelinga, ko si največji drek. Potem sem se zavedla da sem vrgla ogromno ljubezni stran za nekoga, ki se mu je je*** za mene in ki me kot človeka niti cenil ni, da bi bil iskren. Ma kaj iskren, temu človeku je dol viselo po celi črti – in nima niti trohico morale ali pozitive v sebi. Nobeden ni z mano v življenju ravnal kot on, iskreno sem se počutila kot največja smet. Imela sem zelo tudi že slabo vezo res, samo niti ta najhujši bivši ni bil tak do mene – kot je bil ta človek. Še vedno se včasih vprašam, kje sem ga s karmo toliko usrala – da sem nabasala nanj.

To spoznanje je v meni naredilo čudež, da sem končno dojela v kaj sem tratila čas. Ampak je res žalostno to ane, da je bilo v mojem življenju toliko moških – ki bi si zaslužili vsaj kapljo te ljubezni, pa je niso dobili. Žalostno, res.Koliko žalosti, solza, trpljenja in potratenega časa je šlo v nič. Dve polni leti, vsak dan. Eno leto zelo aktivno. Za nekoga, ki sploh vreden ni bil tega. Nisem mogla tega nadzirati, zaljubila sem se na slepo kar tako v sekundi na prvi pogled. Žal v totalno napačnega človeka. Ampak vidiš sem preživela in danes sem ok, normalna.

Kaj je torej razočaranje ? Ja definitivno vodi kratkoročno v frustracijo, bes in hudo jezo. Potem čez nekaj časa pa v samoobtoževanje, le to v samosovraštvo – potem pa depresija. Jaz sem imela že vse temelje za depresijo položene, nekaj takega me je samo pahnilo njej direktno v objem. Je bila to zadnja kaplja. Pri meni je bila toliko huda, da ni šlo brez zdravil. In zdravila so mi res zelo pomagala, ker imam že v defaultu probleme z anksioznostjo in ta je tudi izbruhnila ven v hudi obliki takrat.

Žal sem si bila tudi sama kriva, saj sem ga idealizirala. V trenutku se mi je zazdel popoln človek zame… in sama sem si kriva za to iluzijo. Ljudje sami sebi uničimo življenje z nerealnimi predstavami. Zato onega osebka niti ne krivim, niti sebe ne – nisem imela zadostnega življenjskega spoznanja o samem pojmu imenovan “ljubezen”. Lajf ni holivudski ljubezenski film. Drugače ti zelo toplo priporočam knjigo Formule ljubezni, ki na hitro opravi s temi lažnimi ideali – ki si jih ljudje sami zasidramo v glavo. Naši ideali nas ubijejo, ne drugi ljudje – njih ne moremo kriviti. Tuja manipulacija sega le do tja – do kjer mi dovolimo.

No je pa res, da sem jaz imela srečo da sem dobila zelo dobro psihoterapevtko – me je kar vzela pod svoje okrilje, ker je bilo na začetku toliko hudo. Sem slučajno nabasala na njo, je delovala v okviru mladinske psihiatrije na polikliniki. Sedaj sem ok, v bistvu še bolje – kot pred epizodo depresije, ko sem bila “zdrava”. Ogromno pozitivnih sprememb je prišlo po tem heartbreaku, ker sem končno postala človek kakšen sem vedno hotela biti in sedaj vem, kakšnega moškega hočem ob sebi in delam na tem 🙂 Mislim da sem končno sedaj dozorela za zrel odnos z moškim. Samo s hudim trpljenjem človek raste.

Stvar pri žalosti in razočaranju je v tem ane, je da je žalost pasivno čustvo. Torej ni nobene reakcije. Pri strahu reagiraš z begom, pri jezi z agresijo itd. Žalost, obup in razočaranje so pa pasivna čustva – tj. breizhodna so. Zaradi same svoje strukture je zato potrebno več časa, da se psihološka paradigma preoblikuje skladno z novimi informacijami – in to je možno le s časom. Zato, ko ga boš nehala potihoma idealizirati – boš prebolela, verjemi 🙂

Lahko ti jaz naredim analizo, zastojn. Tle tvoj problem leži, še vedno poveličuješ vajino ljubezen.

Nič, če boš rabila pogovor – se registriraj in mi piši. Nisi mentalno zaostala, samo moraš ugotoviti od kje imaš ta vzorec da se tako mučiš…

Jaz res iskreno verjamem, da boš to dala čez in da boš nekega dne imela zadovoljiv ljubezenski odnos.

Malce zmedena…Podobna izkušnja, le da je pri meni trajala 7 let.Skupaj,narazen,kreganje,nora strast,ljubezen,spet kreganje….toliko solz.100 krat sem si rekla,da je res konec pa vedno znova nazaj k njemu.NORA STRAST.Brez njega nisem mogla.Še zdaj,ko sva uradno narazen…sva se skrivaj še dobivala.Sex noro dober (vsaj jaz mislim tako).Leta tečejo…. njim se kot človeka nikakor ne ujameva.On laže tudi o vsakdanjih stvareh….Tudi jaz imam svoje greške.Ampak point je,da ga ne boš pozabila preden se ne boš dobila z njim spet in spet.Magari samo za sex…In,ko te bo spet prizadel…mogoče večkrat…ga boš nehala idealizirati.Ostala si v fazi ko sta se imela lepo…tvoji spomini segajo do tja…Verjemi mi,pravijo osel gre enkrat na led.Mogoče,ampak obstajamo zgleda tudi ženske,ki moramo večkrat doživet zavrnitev,razočaranje s strani enega človeka.Idealiziraš ga.Idealiziraš trenutke oz. čas ko sta bila skupaj.In to boš delala dokler se zopet ne soočiš z njim.Tudi jaz se nisem videla v življenju s svojim bivšim,ampak enostavno je bil edini človek,ki me je noro privlačil.Ampak,ko te nekdo tolikokrat prizadane…ne boli več.Takrat ti postane vseeno zanj.Takrat si prebolel.Jaz mislim,da sem to zadevo zaključila.Pa sem rabla 7 let preklete bolečine.Vsi so mi govorili,kaj sploh delam z njim,da zaslužim boljšega.Ampak v mojih očeh je bil le on.Mogoče ravno zaradi tega ker mi je po eni strani noro izkazoval ljubezen,po drugi pa lagal (pomoje tudi varal) priznal tega nikoli ni.Ampak ženska čuti.Bilo je hudo,leta so tekla.Vsi moji vrstniki so si ustvarjali družine…js pa ostajala z njim.Ustvarila si nisva ničesar.Seveda,če pa sva se kregala nonstop v isti sapi pa naoro ljubila.To je odvisnost.Drama,ki nam fila ego.Zdaj,ko se približujem 30. pa sem vendarle začela razmišljat drugače.Želim otroka,družino,ljubezen.Nikakor ne želim ostati sama oz s človekom,ki bi me tako odvrgel čez kako leto in poiskal mlajšo.NE!Kar hočem povedat je,ne boš ga prebolela dokler se ne soočiš z njim.Ker živiš v sanjah in ga idealiziraš.In ko te bo spet prizadel…mogoče 10krat ponovno, takrat ga boš začela gledati v pravi luči,kakršen je.Pa ni nujno slab človek,pač verjetno boš videla da ni idealn…Verjemi mi.Sem šla čez to in se še borim s tem.Poleg tega veliko dela na sebi,in preberi kakšno knjigo na to temo…Ampak dokler se ne boš soočla z njim,ne boš prebolela.Vsaj jaz nisem.Dokler nisem dobila 1000 razočaranj,bolečine,laži….potem ti naenkrat postane nezanimiv….In vsi tisti,ki niste šli čez to ne pametujte.Punca ni nora,ni mazohist…Verjetno smo takšni primerki res imeli nepravilno vzgojo,slabo izdelano samopodobo…ampak se zavedano svoje težave in verjemite mi…kdor tega ne da skozi ne ve kaj je to.Kot droga….Trenutno sem v fazi,ko mi še ni popolnoma vseeno.Ampak mi je mnogo lažje.Ni več center mojih misli in nikakor več ne center mojega sveta.

Ker sem se danes smilila sama sebi zaradi zelo podobnih občutkov in objokovanja preteklosti ter kaj bi bilo, če bi bilo….sem nekako zajadrala sem. In ko sem prebrala poste od ImpureBlood je bil to dejansko slap in the face iz obeh strani. In zelo prav ima. Me pa zanima kako zaboga poteka “delo na sebi”. Vsi govorijo samo o tem, da je treba delat na sebi, se pogovarjat s seboj, se poslušat itd itd. Ful se fajn sliši, spraviti pa to v realnost je pa drug problem. Zase lahko rečem, da izvrstno obvladam teorijo; prebrala na desetine raznih modrih knjig, bila svetovalka svojim prijateljicam, rešitev za njihove probleme se je zdela tako očitna. Sama sebe pa ne znam rešiti pa da se prekucnem na glavo.

To ste en drugemu le sex mašine…. In če tega ne uvidiš si slepo zaljubljena še naprej in upaš in čakaš….neumno… To ni obojestranska ljubezen. In tudi sex ti je noro dober samo zarad tabe, ker ga tako idealiziraš, ga tako želiš, ti pač tako zelo paše, ampak sex hitro mine in potem je treba postat objektiven in videt, da sex ni ljubezen in da če ni pripravljen po tolkem času storiti koraka proti tebi, potem ni vredno truditi se zanj, ker si te ne zasluži oz. si ti zaslužiš boljše!

Moja zgodba je podobna vašim. Tudi jaz nikakor ne morem preboleti bivšega prijatelja, vem da me ni ljubil, bilo pa je nekaj, da sem se jaz zaljubila, noro. Imel me je rad, ni me pa ljubil ter se precej grdo obnašal do mene. Jaz sem zvezo končala, ker sem videla, da nikamor to ne pelje, saj veste, iz zgoraj branih izkušenj.

Takoj za tem sem se zapletla z zelo super moškim, ki je pravo njegovo nasprotje. Super fant, pozoren, odličen, skratka vreden vse moje ljubezni, ki pa je zaradi bivšega cepca ne more dobiti. Nikakor ga ne morem preboleti, tega pa ne želim izgubiti, ker se resnično skoraj v vsem ujameva. Sicer me nikamor ne priganja, saj sem mu o svojih občutkih povedala, imava se super, ko sva skupaj, vendar zvečer še vedno z mislimi zaspim za nekom drugim. Mislite, da bi morala še ostati malo sama? Tako me skrbi, da ga ne prizadenem ali da se ne bom nikoli zaljubila v njega. Po moje, če njega izpustim, nekoga takšnega nikoli več ne bom srečala, ki bova imela toliko skupnega. Res ne razumem, zakaj bivšega ne pozabim in se zaljubim v tega, kako lahko ljubimo idiote. V bivšega sem še precej zaljubljena, vendar ga več ne želim nazaj, se je grdo do mene obnašal in sem morala temu narediti konec. Mogoče bi morala upoštevati nasvet zgoraj, da bi ga poskusila kontaktirati, da bi me on zavrnil. Že zadnjič sem razmišljala, da bi bilo veliko lažje, če bi ga videla z drugo žensko…

Ni te dovolj prizadel…ko te bo dovolj prizadel, ga boš z lahkoto pozabila oz. ne boš nanj gledala več z istimi očmi, ker ti sploh več ne bo več všeč kot človek. Še več, ko te bo kontaktiral se zna zgoditi da dobiš izbruh jeze x) . Prvo kar moraš storiti je da razbiješ mit in iluzijo, ter potem izgradiš odnos s človekom, ki te želi in ki ti bo nudil oporo in ljubezen, ti pa njemu toplino. Na tem principu boš lahko ustvarila čudovito okolje, primerno za družino v prihodnosti. Najbolj pomembno je, da sta s partnerjem odlična prijatelja in da se moralno ujemata. Ter seveda da se medsebojno sprejemata. Da imata iste poglede na odnos, življenje in vzgajanje otrok. Mir v hiši in harmonija je prva stvar, ki je najbolj pomembna. Torej da ni obojestranskega teženja, morenja in krega. Bolj pomembna od seksa, izgleda in zaljubljenosti. Dom je neke vrste hram in mora biti mesto, kamor se človek zateče da se mentalno spočije od zunanjega sveta. Torej rabiš moškega s katerim lahko to udejaniš.

Te luzerji, ki futrajo svoj ego na ženskah so nesamozavestne zgube in niso vredni našega časa. Takole imamo, da so večinoma taki tu vpleteni in me ženske nasankamo z depresijo in pristanemo na tabletih, ker se pač srčno razdajamo. Oni pa luzerji kakšni so, niso sposobni konkretno reči: čuj deklina, jaz bi samo seksal, ali jaz ne bi v bistvu mel nič resnega s tabo…ne pač niso, ker niti moški niso. Ampak reve.

Moraš potegniti črto in pustiti moškemu, da si zasluži tvojo ljubezen. Je dovolj žensk iz senc, ki bojo trpele pod njihovim obnašanjem in gnojnim karakterjem prostovoljno. Vem da zveni zelo nesramno in kruto, ampak tako je. Nobeden spoštljiv moški, vreden respekta ne bo lagal ženski, jo nekaj okoli obračal in se grdo obnašal do nje. Takoj, ko moškega dobiš na prvi laži ga zbriši. To so luzerji in potencialne varalice, tak človek ne bo nikoli spodoben mož, partner in oče. Takemu moškemu tudi če izgradiš dom poln topline, ga ne bo nikoli cenil. Ker je luzer.

In kaj ti bo to ? Taki naj furajo mladoletne pikice iz KMŠja in podobnih hlevskih lukenj, ter ostalih nočnih lokalov. Drugega itak ne more dobiti, ker ga bo vsaka ki da kaj nase nogirala. Spoštljiv moški bo konkreten, korekten in iskren. To so dobre karakterne osnove in s takim človekom se splača graditi v prihodnosti. Punca, da pa se ti podiš za enim luzerjem….ni vredno. Poln svet moških. Le odpri oči 😉

Tega človkea se pa kar drži. Ljubezen se izgradi in taka je najbolj trajna 🙂