Lepo pozdravljeni

Pa sem tudi jaz prišel na vrsto za ločitev.Mislil sem da imam popoln zakon pol pa šok zame.Imela sva sicer probleme in sicer mi je očitala da sem preveč delal in si nisem nikoli vzel časa za otroke in njo,rekla je da me je opozarjala in da se ji ne da več.Delal sem da sva lahko kupila večje stanovanje,vem da ni izgovor ampak nikoli nisem prišel pijan domov,nikoli je nisem prevaral,vedno sem ji govoril rad te imam in ljubim te,in ni res da je sama vzgajala otroke tudi jaz sem sodeloval,res sem kakšen vikend delal cel dan ampak ne vsak,zjutraj sem jaz vozil otroke v vrtec in šolo,zvečer sem jih jaz dajal spat,ker je gospa imela fitnes.Ohladila se je do mene,rekel sem ji da se bom spremenil in res sem začel delati na tem,tudi ona je rekla da bo rabila čas da se spremeni.Sedaj ko sva pa kupila večje stanovanje v njem smo 2 meseca pa pravi da z mano ne more več,ker nič ne čuti do mene kot do moža.Mogoče je kdo drug v igri a zame zdaj to ni važno.

Meni se je sesulo celo življenje,vse za kar sem garal sem izgubil.
Še vedno jo ljubim,a poti nazaj ni.Dogovorila sva se da stanovanje prodava,oz.če to ne bo šlo jo izplačam in vzamem kredit na to stanovanje ki ga imava sedaj,glede otrok sva se dogovorila da jih imam vsak 2 vikend in 2 krat na teden lahko prespita pri meni,vidim jih pa lahko skoraj vsak dan saj bomo blizu živeli.
Rekla je da bi rada rešila na miren način in da bi rada da ostaneva prijatelja.
upam da sem se prav zmenil že zaradi otrok da bo lažje za njih in tudi zame,je pa zelo hudo ko vem da jih ne bo zjutraj pri meni da jih pobožam in tudi zvečer bom ves osamljen,pač nisem navajen biti sam.

sem tudi v dilemi ali bom sploh našel kako osebo v bodoče,skupaj sva bila 13 let,star sem pa 35,otroci so pa 8 in 5

se opravičujem ampak sem moral dati ven ker me duši vse skupaj

Spoštovani #šokirani,
hvala za vašo izpoved in to, da se zavedate, da ste spregledali signale in znake, ki so kazali na to, da se bo treba več posvečati vama s partnerko. Vsega njenega pozivanja niste jemali dovolj resno, rezultat je takšen kot je.
Pri vsem tem menim, da se nista dovolj kvalitetno potrudila in nista izčrpala vseh možnosti analize in presoje, morebiti tudi s pomočjo nekega neodvisnega strokovnjaka, ki bi vama osvetlil vajino razmerje z drugega zornega kota, kot ga sama doživljata -v vajini partnerski drami.

Sedaj je kar je, verjetno ni poti nazaj.
Kaj ste se iz tega naučili? Dovolite si žalovati, proces bo boleč ampak na koncu prinese nekaj olajšanja, zahteva pa seveda čas. In življenje gre naprej. Pogumno!

Srečno, Melita

Melita, ko gre nekdo takole na nož, je v igri tretja oseba. Sem 99-odstotna prepričana, da bo tudi šokirani čez teden ali dva prišel s takšno novico.

Šokirani, kaj pa skupno skrbništvo, da so otroci približno pol časa pri enem in pri drugem? Dogovorita se glede na vajine delovnike in obveznosti otrok. Drugače ti pa čestitam za treznost, upam, da bosta tako fer in umirjena tudi naprej. To je najboljše, kar lahko v vsej tej žalostni kolobociji narediš za otroke.

če je tretja oseba v igri naj bo,jaz tukaj nimam več kaj praskati.Če je enkrat to naredila bo najbrž še kdaj v bodoče.

Glede skrbništva je tako da o deljenem noče niti slišati,ona hoče biti uradno skrbnica in pika,ne popušča,glede preživnine sva rekla 300 eur za oba in da si pomagava če ne bo šlo.Glede obiskov je tako da sva se nekako zmenila da jih imam vsak drugi vikend in še 2krat na teden lahko prespita pri meni,bomo pa pri odvetniku to napisali.rekla je pa tudi da jih lahko vidim skoraj vsak dan saj gre meni na roko in se bo odselila v bližino.Jaz pa sem premišljeval da bi prodala stanovanje in kupila 2 mala stanovanja v istem naselju in nima nič proti.Glede premoženja je tako da se uradno deli na pol,čeprav sem jaz bistvno več zaslužil,kar me je tudi stalo zakona,ker sem bil bolj malo doma, nisem sebičen in imam raje otroke in dobre odnose v bodoče kot denar.

Rekla je da me ima rada kot človeka saj nisem pokvarjen in da bi rada ostala prijateljica z mano tudi zavoljo otrok.
Če pomislim in seštejem vse skupaj v najslabšem primeru bi se lahko tožila,za premoženje ,za skrbništvo.V tem primeru bi otroci ful trpeli,skrbništvo bi najbrž dobila ona saj jaz najbrž nimam šans in tudi ne želim da otroci trpijo saj je mama ključna v njihovem življenju itak sem jaz tudi.Če sem iskren bi si želel deljeno skrbništvo saj bi imel občutek da sem povezan z otroci,da sva oba enakopravna glede otrok četudi sva narazen.
Upam da ne bom naredil kakšne napšake če sprejmem te pogoje

upam da vas ne utrujam ampak mi pomaga da se olajšam

Jaz ti zelo močno priporočam, da v predlog čim bolj natančno definirata stike – dogovarjata se vedno lahko tudi mimo uradnega dogovora, medtem ko je obratno bolj težko; če je uradni dogovor ohlapen, včasih pride do manipulacij, ko stiki po dogovoru pomenijo nič stikov.

Skupaj ustvarjeno premoženje se načeloma deli na pol in menim, da je tožarjenje zaradi par evrov samo metanje časa, živcev in denarja stran. Tožbe se vlečejo po pet, šest let, tako da ravnaš prav.

Glede prodaje stanovanja je za razmislit, saj je situacija na trgu specifična. Morda se vama bolj splača vzeti posojilo in kupiti še eno stanovanje, morda celo najeti in da ti, namesto da ženo izplačaš, plačuješ najemnino … seveda težko svetujem, ker ne vem, kje živite, cene so pa zelo različne.

zadnji dogovor je takšen in ne odstopa pod nobenim pogojem ali to ali pa tožba
Sicer mi ni po godu in to zaradi tega ker je vse po njeno,želim si le deljeno skrbništvo in to je to
ampak ona noče tega,hoče biti uradna skrbnica.Vse naj bi šlo uradno na pol,glede otrok je pa sebična in se počutim prikrajšano,saj sva pogoje dorekla ampak spet samo po njeno in če ne bo šla na nož.

premoženje 50:50
preživnina 300 eur za 2 otroka

stiki

vsak ponedeljek od18-08 zjutraj so pri meni
vsaka sreda od18-08 zjutraj so pri meni

in vsak drugi vikend
petek od 18-ih do ponedeljka do 08 ure so pri meni

počitnice so po dogovoru

Glede stanovanja je pa tako,3mesece nazaj sva kupila 70kvadratov,ga ravno opremila potem pa velik šok zame.Sprva sem mislil da bi vzel kredit pa jo izplačal,ampak po premisleku da bi plačeval preživnino,kredit in še tekoče stroške z 1 plačo žal ne gre,padla je odločitev o prodaji stanovanja.

Šokirani,

jaz sem na istem kot ti, samo da je mene zapustil izvenzakonski partner… No tudi meni je plozal, da ga omejujem, da nima svobode in da rabi čas zase, zelo kmalu se je pokazalo, da je vmes tretja oseba in z njo se je tudi 2 meseca po odhodu poročil… Zame še večji šok! Zdaj je od tega že 1 leto in pol, kaj naj ti rečem, boli boli, čeprav je vsak mesec bolje. Najhujše je prvo leto…

Midva sva glede stikov in preživnine uredila na pristojnem CSD (to bosta morala tudi vidva), kjer naredijo zapisnik in na podlagi tega zapisnika lahko urejata dalje na sodišču. Tudi midva imava urejene stike 2x tedensko in 1x na 14 dni za vikend… Seveda, se tega bivši ne drži čisto dosledno, ampak ne kompliciram… Glede preživnine je tudi on določil znesek 300€ za oba otroka (otroci so približno enakih let, kot tvoji), vendar je potem sodnica na obravnavi določila višji znesek – 350€… Priložiti bosta morala plačilne liste za 6 mesecev in na podlagi tega se bo potem odločala… Glede skupnega skrbništva je pa tako, da CSD ni naklonjen temu…

Želim ti, da bi čim lažje preživel te težke dneve…, ne bo lahko, ampak vsak mesec bo lažje. Kot pravijo, čas celi rane…

Tele zgodbe me res presenečajo, vedno znova… kolk so ene slovenčice totalno razvajene, če dec služi denar in ga ni doma pol hop po drugem decu in se potme ločijo (morda še ugotovijo, da ma novi več pod palcem)….

Kaj takega v tujini nisem še nikoli videla, tam je jasno, da se dela za družino in da moški dela in služi, žena pa predvsem “služi” doma s skrbjo za otroke in gospodinjtvo. Pa se razumeta in oba vlečeta voz v isto smer.

Šokirani mi je žal zate. Ni ravno,d a bi se sekiral zaradi take nehvaležnice….obrni list in pojdi naprej. poskrbi za otročka in zase!

POdobna zgodba.Skupaj sva 15let,dva otroka(5in8),že dalj časa imava krizo,ki jo nisva z pogovori reševala,ampak sva se kregala in bila živčna.To sta seveda čutila tudi otroka.V soboto mi še prizna,da je spoznala osebo in na kavi sta bila skupaj 4x(ji verjamem).Sama mi je nekaj dni nazaj priznala,da ne bo mogla biti z menoj.Hipoteko imava še 7 let,kredit za oba avta jaz plačujem,ona ima 700eur plače,zato sem ji jaz predlagal,da gre nazaj v hišo k svojim staršem,ki so čisto blizu.Otrokov vrtec in šolo bom jaz plačeval,čez 7let, ko odplačam hipoteko jo izplačam.Sva razumna oba in včerej sva se o tem pomenila in dogovorila.Glede skrbništva mi ne bo delala težav.BOM PA IMEL KRIZO TOTALNO IN UPAM,DA BO ČIM KRAJŠA.Ali sva se pravilno odločila?

hvala za spodbudne besede,ampak….

Danes sem se prvič zbudil sam saj so odšli na dopust za par dni,vstal sem ob 6 ih zjutraj in odšel iz stanovanja saj sem pomislil da bo tako vsak dan ko jih bo odpeljala in jih ne bom imel pri sebi.ŠOK ZAME.
Rad bi jih imel vsak dan ob sebi(otroke),zakaj moški ne dobijo skrbništva,zakaj moram jaz trpeti ker se je gospa tako odločila,kaj pa moje pravice,meni se podira svet.
Počasi me stiska saj vem da bo prišel dan ko jih ne bo več z mano.
Želim si skrbništvo nad otroki oziroma vsaj skupno,ampak potem gospa ne dobi preživnine,in ne bo nič od tega.

Zate ne dvomim, da si se prav odločil, za njo pa zelo! Ali je res tako nora, da zakon zaključi zaradi štirih kav, ali pa niso bile samo kave in ti laže.

Če gre samo za vprašanje preživnine … in če bo ona itak plačevala položnice, je edino prav, da ji nakazuješ preživnino.

Da slučajno kdo ne bo mislil da se izogibam vprašanja glede preživnine,NIKAKOR.
Rad bi samo da sem del otrokovega življenja,vem da bo vse ločeno,vem da moram ohranit trezno glavo zavoljo otrok in razrešiti v njihovo dobro,jaz se tega zavedam ampak moja” bivša” pa vztraja da je skrbnik ona,rad bi deljeno skrbništvo saj če plačujem preživnino mi je isto kot imam kredit za stanovanje,pa ne me narobe razumet,ob skupnem skrbništvu bi se počutil kot enakovredni starš in bi prispeval kot bi bilo pač potrebno,otroci so moje življenje in nočem biti odrinjen od tega.

Od ničesar ne boš odrinjen. Z vsakim dnem se bo nabiralo več učne snovi, več dejavnosti, več obveznosti. Vajin šef bo v prihodnje šolski sistem. Mislim, da boš veliko sodeloval v tem procesu in imel polno zadolžitev. Z otroci se bo treba učiti, jima stati ob strani, ju vzgajati, učiti življenja, biti vzgled in izobraževati.Na miren in lep način pa to povej za zapisnik na csdju že prej, preden vaju pokličejo, da ne boš v hipu postal slab oče, kot si že od danes do jutri nula od moža (za njo).

Na koncu bo vse v redu, nikoli jima nič slabega ne govori čez mamico in se z njo pred njima ne prepiraj.
Okli otrok ji napiši mail, da ne bo rekla, da jo milijonkrat klicariš in motiš. Vse shrani, da ne bo rekla, da se ne zanimaš. Jaz ji ne bi nič zaupala, če bi me tako z valjarjem po buči.

Pa sej to je ker jo še vedno ljubim sem čisto mehek in ne vem kaj storiti.Pravi da me je opozarjala že več let,da se je nabiralo,sej sva mela vsakoletni pogovor ki se je končal z jokom.Letos bo 2 leti odkar hodi zveče na fitnes,pred časom mi je rekla da jo to sprošča od službe in tudi od mene,da se razbremeni,pa sem mislil da naj ima mal časa in aktivnosti tudi zase,prej so bili glede sexa izgovori da ma zgodaj službo pa je šla že ob 21-22 spat,s fitnesom je pa hodila domov ob 23:30 uri a to pa ni utrujajoče.Zgleda da nisem samo jaz kriv da sva se oddaljila.Otroke pa jaz dajem spat ko je na fitnesu,tako da bom to pogrešal ko jih ne bo ob meni.
Vse kar sem hotel za svojo družino je to da imamo stanovanje da se ne stiskamo,potrpežljivost mora biti pa z obeh strani,ampak ko sva to dosegla pa najbrž ni več izziva v najinem življenju vsaj za njo.

Vem kar je je ,gledati moram na dobro otrok,posvečal se jim bom 100% saj brez njih si ne predstavljam življenja,samo moti me način kako čez noč ostaneš brez življenja,varnosti in topline,nekaj za kar živiš.

Zato želim skupno skrbništvo,da sem del otrok.Ona pa želi brezkompromisno biti skrbnica,češ da jaz otroke samo razvajam in jih ne vzgajam.V odnosu je vedno 1 starš bolj strog od drugega in sedaj vidi najbrž samo slabe strani mene,sebe pa ne vidi.Dostikrat ko sem prišel domov so se otroci igrali ona pa na računalniku ali pa na telefonu,naš sprehod je bil takšen jaz z otroci malo naprej,nato se ozrem nazaj in jo vidim vsake 2 minuti telefon v roki,pa kaj naj si mislim potem.
Kako naj ji zaupam da ne bom opeharjen glede otrok če že sedaj briše zgodovino iz računalnika,ko sem ji rekel da rabim čas da razmislim ali grem na sporazumno ločitev ali ne je rekla da mi ga ne da,iz ihte me je izbrisala iz FB,otročje ker bo vedno imela stik z mano glede otrok,rada bi pa bila prijateljica z mano v bodoče če bo sporazumna ločitev,če ne bodo pa drugi odločili glede stikov in jih bom videl samo ko bo določeno,to so njene besede,pa kaj naj si mislim glede zaupanja.

Tudi njej ni lahko in govori stvari, ki jih v resnici ne misli. Nestrpna je, ker bi rada, da se ta agonija čim prej konča (še vedno predvidevam, da je tudi zaljubljena ali vsaj zagledana, ampak ni važno). Zavedaj se, da ji greš trenutno ful na živce, ker je situacija zahtevna tudi za njo, čeprav se ona želi ločiti.
Take stvari se ne morejo urediti čez noč in vsega, kar izjavi zdaj, ne vzemi za suho zlato.

Če boš ti zahteval veliko stikov, ti jih bodo tudi odobrili, sploh če boš to znal argumentirati in konkretno razložiti, kako si to predstavljaš.
Pojdi sam na sestanek na CSD in presekaj ta začarani krog med vama. Prosi za pomoč, mnenje. Morda se bosta s pomočjo tretje osebe laže pogovorila.

Ja njej se blazno mudi glede vsega

Če bom šel na CSD in razložil situacijo mi bo itak rekla da delam mimo nje in da sem ji zaril nož v hrbet,pa bo konec dogovora da bi jih lahko videl vsak dan,rada bi da greva sporazumno narazen da ostaneva prijatelja.
Pa pravi da če bom šel nesporazumno da se me ne tiče kje bo živela samo da bo uradna z mano kar bo potrebno glede otrok in nič več.
Še vedno trdi da tretje osebe ni in da ne rabi še enega tesla kot sem jaz.

Tudi če določijo skupno skrbništvo ga bo spodbijala,tako pravi.A jaz res nič ne pomenim v otrokovem življenju,če bo po njeno sva prijatelja če ne sva sovražnika.
Sori ampak jaz je ne razumem,a kaj naklepa da se ji tako mudi,bojim se da se bom opekel če grem sporazumno.Ne vem kaj čas prinese glede vsega skupaj,ali mi bo v bodoče nagajala,sedaj vse obljublja oh in sploh,kaj pa če dejansko čez 3 leta obrne vse proti meni.

saj skupno skrbništvo nič posebnega ne pomeni.če se ona ne strinja, ga ne boš mogel doseči, ker morata biti starša soglasna. mislim, da se ti ne moreš sprijazniti z razhodom.
svetujem ti, da z bivšo začneta pisat dogovor, ki ga bosta potem vložila na sodišče. Ko ga bo sodišče potrdilo, bo obvezujoče za oba. Tvoja ideja, da boš vsak dan videl otroka je enostavno utopična. oba si bosta slej ko prej uredila življenje po svoje in ne bo tako hudo.

Šokirani, čas za streznitev.

Dal skozi zelo podobno zgodbo, samo da sem še pravi čas spoznal, s kakšno žensko sem poročen. Dolgo premišljeval, kaj je bolje za otroka, ampak na koncu sem odšel sam, sicer bi me ubilo.
Kriza, scene, grožnje, izsiljevanja, ni da ni, česar se ni poslužila… manipulacija na manipulacijo.

Na koncu se je pa mirno ločila, ko je to tudi njej ustrezalo. Najprej mi je sama omejila stike z otrokom, v prid mirne ločitve sem na to pristal… odkar ima novega partnerja pa so pretežno pri meni ali pri mojih… tako da se ne sekiraj preveč. Ločeni kolegi so mi pripovedovali iste zgodbe… najprej goržnje & omejevanje stikov, potem pa “tlačenje otrok” kamor koli, samo da jih nima sama.

Preživnino lahko dogovoriš tudi pri skupnem skrbništvu – to je vedno stvar dogovora dveh in lahko se dogovorita kakor pač želita, seveda v okviru dobrobita za otroke. Tako da eno ne izključuje drugega, sploh če imata npr. stalno prebivališče na naslovu matere.
Najbolje za vaju & otroka bo, če se lahko v miru dogovorita kako in kaj. Skupno skrbništvo je tudi s pravnega vidiga dobra stvar, saj še vedno soodločaš o kritičnih zadevah. Kot sem že napisal pa ne izključuje preživnine.

PS: Vsaj sprve ne pričakuj dobrih stvari, po tem, kar si napisal, pa bi glede na izkušnje preteklosti sumil na vpletenost tretje osebe, ki ji je pač dala, kar je potrebovala. Zanjo si trenutno samo še hodeča denarnica & varuška, ostalo dobi drugje. Sorry, boli, ampak zelo verjetno bo tako.

Srečno!

Pozdravljen!
Te dni sem tudi jaz v povsem enaki situaciji, kot da bi brala svojo zgodbo, občutke. Odhaja na podobno “hiter” način kot da se po vseh vseh letih tako zelo mudi. Praktično čez noč moram sprejeti pomembne odločitve, ki bodo še kako vplivale na mojo prihodnost in na otroka.Če pustiš zasebni mejl, se ti javim (jaz imam semo “uradnega”).