partnerka mi grozi z “odločitvijo” – ona ali družina?
Skušal bom biti čim krajši. Če bo potrebno, lahko kakšno informacijo povem še tudi kasneje.
Star sem 30 let in sem 2 leti v zvezi z nekaj mlajšo punco. Večino tega obdobja že tudi živiva skupaj, tj. v najetem stanovanju v Ljubljani, kjer sva oba tudi zaposlena. Lahko rečem, da se imava zelo rada. Razmerje je bilo od vsega začetka prekipevajoče od ljubezni, toplo, spoštljivo. Nisem imel nobenih ovir, da si je ne bi mogel predstavljati kot življenjske sopotnice in matere svojih otrok.
Na drugi strani obstaja moja primarna družina – mama, oče in babica, ki živijo na drugem koncu Slovenije. Čeprav je ta družina daleč od idealne, smo bili vedno precej povezani. Ko sem še študiral v Ljubljani in živel sam, sem se praktično vsak vikend vračal domov. Pa ne samo zaradi tega, da sem lahko bil z ljubljenimi ljudmi, tudi zaradi menjave okolja. Vedno sem razlagal, kako mi prija vsake toliko zamenjati mesto za podeželje, in obratno.
Partnerka moje želje, da bi šel dvakrat na mesec domov prespat, ne more in noče razumeti. Razlaga mi, da sva sedaj družina midva (kar sicer drži), zato bi se sprijaznila največ s tem, da bi šel eno nedeljo mesečno domov na kosilo. Gluha je za moje razlage, da je babica že stara in bolna, tudi mama ni ravno v najboljšem stanju, da so me zelo veseli, kadar pridem, sploh pa, da gre tudi za MOJO željo.
Povejte mi, če je v trenutku, ko še nimava lastnih otrok in sva dva odrasla, samostojna človeka, res tako težko, da nekdo dve noči mesečno spi sam? Ko se odločim, da bom šel domov, vedno pogosteje in intenzivneje prihaja do prepirov, na podlagi katerih bi človek pomislil, da partnerko najmanj pretepam, varam, ponižujem… Pa ne počnem nič takega. Grozi mi z razhodom, po drugi strani pa npr. s tem, da bo prenehala s kontracepcijo, češ da me bo potem morda otrok zadržal pri njej.
Ne vem, si to res zaslužim? Navsezadnje bi si v teh dveh vikendih lahko vzela čas zase, se dobila s prijateljicami, o katerih venomer poslušam, da jih več ne vidi, lahko bi šla tudi sama k domov k lastni družini, ki jo stalno vabi… Tako pa se mi zdi, kot da me skuša odvrniti od lastne družine, kar dojemam kot popolnoma nepravično in kot nekaj, kar brez dvoma razdira najin, v osnovi sicer zelo lep odnos. Družine pač ne nameravam zapustiti, prav tako pa s partnerko ne nameravam tičati 365 dni na leto, četudi jo imam najraje.
Morda kakšne misli z vaše strani?
Zdi se, da ob tem, ko nameravaš prespat doma, čuti nek strah, da ti ona ni dovolj, da se v njej pojavi neka negotovost. Rada bi, da jo ti za to negovost prikrajšaš, ti pa vztrajaš pri svojem. Po drugi strani pa se morda pojavi ta negovost v tebi, ker morda ne moreš bit ves čas ob njej in moraš hodit prespat domov. Na koncu bosta morala te negovosti rešiti oziroma želje uskladiti sama in se malo bolj odkrito pogovoriti o tem, kako se kdo počuti. Zakaj pa ona ne gre s tabo prespat? Kje pa je tvoj oče v tem?
Kakorkoli, v vajinem odnosu je veliko preveč nerazumevanja. Te njene grožnje so šle čez vso mejo. Gotovo je, da to počne zaradi močne negotosti vase. Potrebuje več tvojega razumevanja, po drugi strani pa ga sama ni sposobna dati tebi. Mislim, da bosta morala zelo popravit vajino komunikacijo.
Super, da ti družina pomeni veliko, ampak – zakaj pa punce nebi vzel s sabo? Zakaj imam iz pisanja občutek, da ona je za mesto, ko pa greš ti domov, pa ona ne spada tja? Mogoče od tukaj njen odpor? Ne poznam situacije, ampak – če se tako super razumeta, pa ti s svojimi – idita skupaj za cel vikend, uživajte skupaj, bodite ena družina. Če pa punca ne želi, da si jo že vabil, potem pa – ji pojasni, da je vabljena, če pa ne želi, pa naj uživa tisti čas sama. Če pa jo ti “skrivaš” pred tvojo družino, potem pa se ne čudi, če jo tvoj odhod moti.
Jaz vidim možen vzrok tukaj. Razen, da je prava mestna dama, se boji mravljice, kakšnega kakca domače živali,…
Ampak – ne vem, če bi si ti izbral takšno ter z njo preživel svoje življenje?
A ma možnost, da gre s tabo domov?
Meni se, tako na hitro, zdi čist pošteno, da si nekako delita odločitve pri preživljanju vikendov. Da bi šla en vikend k njenim, en vikend k tvojim.
Če pa dobro pomislim, pa mislim, da je tale tvoja familja zanjo nekaj več kot familja, da mora bit neka večja simbolika, kot pa samo to, kar govoriš. Lahko jo naprimer spominja, da imaš nekaj, česar ona nima ipd…
Zakaj pa ne gresta skupaj k vašim? Mogoče pa jo boli to, da jo izključuješ, oz. se boji, da ti mama, oče in babica pomenita več od nje? Tisti del o otroku, ki bi te priklenil pa… škoda izgubljati besede. To se nikoli ne izide lepo za vse. Mislim, da nekaj v vajini komunikaciji škripa.
Želim vama vse dobro-
Mene pa zanima, zakaj moraš na teh obiskih prespati? Zakaj ostajaš pri starših cel vikend? Lahko razumem tvojo partnerko, da ji je dolgčas in te pogreša, če tebe vsak drug vikend ni doma.
Prav lahko bi se organiziral tako, da greš na obisk čez dan, potem pa zvečer domov.Npr. v soboto, v nedeljo pa z dekletom na izlet, pa bi bili vsi zadovoljni.
Ja, najbrž manjka eden od bistvenih podatkov. Partnerka in moja mati se ne razumeta ravno najbolje. Nekoč je prišlo do nekega spora, ki žal onemogoča, da bi vikende preživljali skupaj. Pa tudi sicer sem tak človek, ki potrebuje nekaj časa zase. Punca je ena tistih ljudi, ki tega ne razume. Njena primarna družina funkcionira tako, da vsi stalno tičijo skupaj in si praktično ne dajo dihat. Jaz pa sem drugačen, zato mi ta dva dni “zase” ogromno pomenita. Ampak to še ne pomeni, da je nimam rad, jo zavračam ali kaj podobnega.
Dosti poudarka ste dali na to “prespanje”. Ampak to ni ključno. Gre bolj za to, da si rad vzamem čas za pogovor, “na deželi” imam tudi nekaj svojih hobijev, ki si jih v mestu ne morem privoščit, za kar pa pač potrebujem nekaj malega več časa. Res ne razumem, čemu bi se moral vsemu temu odpovedovat… Prosim, poglejte drugače. S partnerko sem 26-27 dni od 30-31!
No, zdaj si povedal več – v bistvu ne gre toliko za tvojo povezanost s starši, ampak za to, da rad vsak drugi vikend preživiš sam zase in se posvetiš svojemu hobiju. To pa je stvar dogovora – partnerka to lahko sprejema, lahko pa tudi ne.
Vsekakor sta dva vikenda na teden veliko – se bo treba dogovarjati in v zameno kaj ponuditi – biti več časa skupaj med tednom morda. Če je ona navajena na veliko druženja z bližnjim človekom – ali kot praviš ti, da bi ves čas bila skupaj s tabo, je to zanjo velik pritisk in bo težko sprejela toliko odsotnosti. Od tebe bo želela, da ji na pravi način pokažeš, da jo imaš rad kljub odsotnosti.
Najprej pa se približajta resnici – da tu ne gre samo za tvoj odnos s staro družino, ampak da si ti želiš biti sam in imeti čas za hobi. Morda se vajini pogledi na skupno preživljanje časa preveč razlikujejo in se ne bosta uspela uskladiti.
Meni se zdi tvoja želja normalna, partnerka pa posesivna. In ja, namesto da bi se zmenila s svojimi prijateljicami, raje najeda tebi …
Pa tudi če bi stanoval samo 20 km proč. če bi imel željo prespati drugje, res ne vem, v čem je problem. Partnerstvo ne pomeni tičati skupaj 24/7. Mene bi to dušilo, sploh če bi mi zraven še nabijal slabo vest.
mislim, da si en tak napol moški, ki bi bil malo tukaj in malo tam. Vsak drugi vikend je veliko časa, glede na to, da sta oba v službah in se tako ali tako čez teden malo vidita. Poleg tega si najbrž ne predstavlja kako bo, če bosta imela otroka. Najbrž bi ona vse prenesla, če bi se razumela s tvojo materjo. Tako pa ti vsak drug vikend razkiraš za odhod v sovražni tabor.
čas zase v tvojih letih običajno pomeni par uric na teden, ne pa cele vikende.
Sama imam s takim človekom bolj slabe izkušnje. Pa ne zato, ker bi želela skoz na nekom viseti, ampak počasi sem ugotovila, da sem na žnj tem mestu.
Razmisli o prihodnosti – misliš res ustvariti družino ali se boš raje vozakal sem in tja?
Kaj ti pomeni ustvarjanje družine – nujno zlo, nekaj kar je treba narediti in bi se raje na drugem koncu Slovenije ukvarjal s svojim konjičkom in pogovarjal z babico in mamo?
Si sposoben biti pravi moški ali samo deček, ki se rad igra?
Nič ni narobe, če imaš v glavi druge interese, samo bodi pošten do sebe in partnerke.
Konec koncev je sedaj popularno ustvarjati družino pri 40 ali 50 letih, morda je še prezgodaj.
Ne vem, jaz te nebi imela, vsaj po napisanem sodeč ne. Spor z morebitno taščo bi lahko zgladili če bi bila volja/želja vseh. Vsekakor osebno mislim, da ste težka družina, sicer pa jaz izhajam iz družine kot tvoja punca in mi tvoja družina oz razmere pri vas niso blizu. In ja – imamo tudi mi svoje trenutke, samo zase, celo bolj pogosto kot ti, svoje hobije, ampak – po tvojem pisanju sodeč je dežela tvoja, tvoja družina. In tam punca nima kaj iskati, ne glede, kako se razumeta vidva ali pa s tvojo mamo.
…dragi JTD…
…to dušenje s strani partnerke je čisto podobno moji pretekli zvezi… ko me je fant dušil, ker sem zanj imela preveč hobijev (on je bil doma, brez službe in nič ga ni zanimalo, razen jaz)… postavljal mi je ultimate – petje ali on… nisem smela po koncertih ostati s prijatelji na pijači, povabila sem ga zraven- ni želel, češ da on nima tam kaj iskati, potem mu je šla v nos že moja služba in bla bla bla… čez nekaj časa je najina zveza seveda razpadla, ker nisem mogla dihati in živeti, kot sem si želela, čeprav sem ga imela najraje na svetu… Ljubezen ni dušenje, ampak podpiranje partnerja v tistem, kar si želi in rad počne…
… čas zase moraš imeti, pa če je to pivo s kolegi, dva dni pri familiji, šport, koncert… mogoče ti v dobri komunikaciji s partnerko uspe, v nasprotnem pa boš moral sam presoditi, če želiš v odnosu verige in prepire zaradi banalnih stvari…
…želim ti vso srečo in upam, da boš na koncu ti srečen…
lp,k
Pri vama ni problem družina. Pri vama je problem, da sta zelo različno vzgojena. In si bosta vedno bolj najedala. Ona ker je “vajena” družinskega življenja, skupaj veliko, ti nisi vajen toliko bližine iz svoje družine in te preprosto njena prošnja duši in jo ne vidiš ljubeče. Saj njo pa ti dušiš. Morala si bosta res vzeti čas in si naliti čistega vina. In povedati res bistvo. Mogoče vama bo potem ratalo lepo partnersvo. Bosta pa morala oba upoštevati drug drugega iz se prilagoditi in spoštovati svojo in drugo družino oziroma razumeti vzgojo. In tu biti razumavajoč.
Spor s taščo sem poskušal zgladit, pa ni šlo. Obe sta imeli po svoje prav in hkrati nobena, zato se tudi nisem postavil na nobeno stran, navsezadnje ni šlo direktno zame. Nobeni od obeh vpletenih ne zamerim in nobeni me tudi ni uspelo “naščuvati” proti drugi. Seveda pa se ne slepim, da je taka situacija idealna.
Hvala za mnenja, vidim, da sta očitno res možna oba načina razmišljanja. Ampak moje stališče je še vedno, da z zvezo nisva postala skupaj zlepljena androgina. A mislite, da sem ji jaz preprečeval, ko je šla npr. za en teden potovat s prijateljico? Po logiki nekaterih očitno niti tega ne bi več smela, če me ni zraven…
Bom skušala bit kratka:
1. Pomoje bi se moral potruditi, da bi zgladil spor med tvojo mamo in tvojo partnerico, če misliš z njo ustvariti družino. Tukaj bi moral tudi mami dati vedet, da bo morala sprejeti tvojo kot tudi tvoji, da bo morala sprejeti mamo tako kot je in nekako shajati (ne rabita bit pa najboljše prijateljice).
2. Ker sta mama in tvoja partnerica skregani se ona ko greš domov počuti kot da si “na strani” svoje družine, torej s tem ko hodiš podpiraš mamo. Mogoče pa je prisoten tudi strah, da te bodo oni “odvrnili” od nje (mogoče če bo mama govorila čez njo itd.).
3. Če greš 2x mesečno za vikend tja bi lahko vsakič drugič s tabo šla tudi partnerica, enako ti k njenim (to je meni normalno če sta skupaj in ne da vsak obiskuje svoje sorodnike posebaj vedno).
4. Nikakor ne imej otrok s takšno žensko, dokler ne rešita tega problema. Ker če boš imel otroke, ti ne bo grozila samo s svojim odhodom, ampak da ti bo vzela tudi otroke. Poleg tega pa se vprašaj kako bo otrokom? Ali boš potedm sam z otroki hodil k tvojim, ali bodo imeli otroci prepoved k babici itd.???
Drugače pa te razumem, da rabiš menjavo okolja, saj bi tudi sama (če bi živela v Ljubljani) hotela vsaj za kak vikend pobegniti domov na Štajersko, si napolnit baterije (narava, drugačni ljudje, drug utrip krajev…). Me pa zanima kolikokrat pa tvoja gre domov k svojim?
Če gledam pa iz drugega zornega kota pa potrebuješ kar nekaj časa zase (vikend 2 dni sta namreč verjetno edina dneva, ko si prost). Moj oče obišče svoje starše npr. 4x na leto in mu to zadostuje. Če bi pa želel to početi tako kot ti 2x na mesec za 2 dni bi pa tako in tako se mama ločila….ker ko maš družino enkrat (glede na to da jih imaš 30, bo to kmalu) je to praktično nemogoče voziti tako.
Samo zaenkrat še nimata otrok.
Se pa strinjam, da bi morali vi vsi nekako zgladiti spor oziroma nesporazum … Takole dolgoročno ne bo šlo, sploh ko bodo tukaj otroci oz. vnuki in se bo sovražno razpoloženje po možnosti razširilo še na njih. Si ne predstavljam, da bi bila jaz tako na ostro s taščo (pa nikakor nisva bili najboljši prijateljici), potem ko so bili tu otroci.
Štajerka, se popolnoma strinjam, da ko imaš enkrat družino z otroki, ne moreš več hodit vsak drugi vikend “domov”. Saj zato sem pa že na začetku napisal, da gre za problem zdaj, ko sva še sama, in torej morebitni otroci niso dejavnik.
Kot praktično na vseh točkah, je njena družina tud tle drugačna. Njej bi zadoščalo it enkrat mesečno domov na kosilo. Je pa res, da se pa včasih spokajo tud oni in pridejo v Ljubljano. Tko da, kot je nekdo napisal, res smo popolnoma drugače “vzgojeni”…
Dokler teži, če greš, še ni panike. Huje bo, ko bo vesela, da se spokaš. In kot vse kaže, kmalu tako tudi bo.
Meni se tudi ne zdi normalno, da hodi odrasel moški s partnerko in stanovanjem spat domov. Res je, tudi mene to spomina na štajersko navezo familij, ki so na zunaj preveč povezane, znotraj pa vse gnilo.