Iščem nasvete, kako dobiti punco.
Verjamem, da je za nekatere malce dolga zgodba, ampak bi prosil, da če se že lotite branja, preberite v celoti.
Sem 21 letni študent, ki želi par nasvetov in odgovorov na vprašanja, ki se mi pojavljajo iz dneva v dan. Do sedaj sem imel samo eno punco, prišla sva pa skupaj ko sem bil star 17 let (oziroma skoraj 18) – torej do 17-ga leta sploh še punce nisem imel.
Vedno sem si mislil “saj bo že kakšna prišla” oziroma “moram samo pravo najti”, in to se je vleko iz leta v leto, dokler nisem prišel v zadnji letnik gimnazije in spoznal punco, katero sem vprašal če bi bila moja punca. Tako sem tudi dobil prvo punco, s katero sva bila skupaj pribljižno leto pa pol. Ker je bila moja prva punca, tudi nisem vedel kaj točno pričakovati. Po karakterju sva bila oba malce zadržana, kar je vodilo tudi v to, da nisva pogosto komunicirala kaj si misliva oziroma kaj si želiva. Čez čas sem ugotovil, da ni ravno velikega interesa iz njene strani (ali ga pa samo pokazati ni znala), tako da se je najina zveza počasi začela prekinjat. Začelo se je na ta način, da ko je bilo rečeno, da me ona pokliče za čas ko naj bi se dobila, tega klica nisem dobil. Vendar, ko sem jo jaz poklical, sva se vedno takoj zmenila. Čez čas je to prišlo v vedno manjše klicarjenje ter posledično tudi dobivanje, nakar sva končala zvezo na zelo obupen način – ni me več nazaj poklicala oziroma odgovorila na klic.
Ker pa nisem vsiljive sorte, sem jo samo še dvakrat (po dolgem intervalu) poklical, in enkrat celo šel osebno do nje domov, takrat je bilo pa očitno, da sva končala.
Skozi ves ta čas sem uspel svojo zadržanost skoraj popolnoma odstraniti, tako da sem začel na stvari gledati precej širše, ter se zadev precej lažje lotevati.
Od moje prve punce se je nadaljevalo tako:
Enkrat poleti sem spoznal neko punco in jo povabil na pijačo. Dobila sva se, se pogovarjala, smejala itd.. Zmenila sva se, da ko se vrnem iz Hrvaške (kamor sem odšel s prijatelji na morje), da se zopet dobiva. Poslal sem ji kartico ter jo enkrat iz Hrvaške še poklical (tako da ni bilo ravno brez stika vmes), ko sem se pa vrnil ter jo poskušal kontaktirati, se ni oglasila. Čez par dni sem ji poslal sms, da zakaj mi nič ne odgovori ker se počutim ignoriranega, glede na to da sva se zmenila. Odgovorila mi je, da me je ignorirala zato, ker ni vedela kaj si želi sama s sabo itd. Odgovoril sem ji, da se mi nikamor ne mudi, in bi bilo lepo da se lahko dobiva in pogovoriva če jo karkoli muči. Zopet sva se dobila, malce pogovarjala, odšla na sprehod, … Od takrat naprej mi je poredkoma odgovorila in na koncu popolnoma ignorirala. Dva meseca zatem mi je odpisala, da si je takrat našla nekega fanta, tako da me je ignorirala iz tega razloga.
Nekaj časa za tem smo bili s prijatelji na pijači, kjer je bila prisotna tudi neka punca, ki se mi je zdela simpatična. Vsedel sem se poleg nje, in sva načela pogovor. Česar sam nisem pričakoval, je meni posvetila kar precej časa ter zanimanja, in se mi je zdelo kar prijetno, tako da sem jo vprašal če bi se še kdaj dobila. Dala mi je svojo telefonsko ter mail, preko katerega sva se parkrat slišala, vendar od tistega večera ni več pokazala nobenega zanimanja za ponovno srečanje, in se je (po vsej verjetnosti) izmikala temu z izgovori kot “da nima časa”.
Jaz sem sicer mnenja, da če je neko zanimanje, se čas vedno najde (glede na to koliko časa je minilo od tistega večera) da se dobi, če pa res ne, pa vsaj za kakšen klic (5 minut?). Od takrat se nisva več slišala.
Vmes je bila še ena podobna zgodba, pri kateri ne bom šel v podrobnosti.
Na fakulteti sem spoznal tudi eno precej simpatično punco, vendar mi njena osebnost ni bila preveč všeč, tako da nisem nič načel pri tem.
Ostale punce pa že imajo fante.
Vedno sem se spraševal, kaj je razlog za vsa ta ignoriranja ter pomanjkanje interesa.
Mogoče izgled – če bi bil to razlog, bi malce težje prišel do kontaktov punc, oziroma uspešno načel pogovor. “Osebnost je bolj pomembna od izgleda” naj bi se punce držale, ampak to ni vedno res, prav tako kot pri fantih ni. Po drugi strani, do sedaj me še nobena punca ni zavrnila kar se tiče ponovnega srečanja oziroma kontakta, kjer je bil namen jasno viden – problem nastane kasneje.
Znanci mi dejansko pravijo da sem zelo simpatičen fant, do sedaj sem celo od dveh punc slišal, da bi z veseljem bile z mano (karakterno in vizualno), ampak že imajo svojega fanta.
Prav tako kot ostali, imam tudi sam svoj ego – brez problema lahko trdim, da sem simpatičen, torej izgled očitno ni problem.
Če ni izgled, ostaneta samo še dve opciji – da v meni sploh ni problem, ali je pa problem moja osebna karakteristika.
Mrine narave sem, veliko stvari me zanima, ne kadim ter ne zahajam v razne lokale ter žure kjer večino ljudi ne poznam. Prijazna oseba sem, znam poslušati ter dajati nasvete. Ljudje, ki me poznajo, imajo radi mojo družbo. (mogoče se to malce čudno zveni, ampak, par mesecev nazaj smo s prijatelji imeli pogovor o puncah. Povedal sem jim svojo situacijo, nakar mi je en celo odgovoril “res se čudim da nimaš punce … če bi bil jaz ženskega spola, bi bil s tabo v vseh pogledih”).
Ok, recimo, da ko me ljudje bližje spoznajo, da imam večjo šanso dobiti punco, kar bi pomenilo, da je problem nekje v začetku. Sam sem prišel do sklepa, da sem mogoče nezanimiv. Da po vsej verjetnosti dejansko ne znam pripraviti punce do tega, da bi name obrnila ter ohranila pozornost.
Dobil sem nasvet prijatelja “Ko greš ven, se poskušaj malce zlagati o kakšnih malenkostih. Delaj se dobrodelneža ali pa bogega. Reci recimo, da si svoji mami kupil laptop, ker ga je rabila, puncam je všeč če fant posveti takšno pozornost svojim bližnjim.” Meni osebno se zdi to brez veze, ker se nerad baham oziroma na ta način prilizujem, kaj šele da bi se lagal o kakšnih takih stvareh.
Heh, verjetno je pa ravno tista psihologija prisotna … izgleda, da me privlačijo ravno take punce, ki niso same po sebi dovolj zrele oziroma ne vejo kaj si želijo v življenju. Sprva sem mislil, da je to problem, in sem si poskušal spremeniti mišljenje kaj zame pomeni imeti punco. Prišel sem sicer do tega sklepa, da mi lepota ni pomembna (bla bla, to vsak fant reče, pff!). Mislil sem si, da mi mora biti punca res ful všeč, da bi lahko navezal stik z njo. Že v gimnaziji sem pa pogruntal, da to ni res – dovolj je, da ti je oseba simpatična – naj bo to zunanja lepota ali pa osebnost. Tako sem spoznal tudi neko punco (ljudje bi jo mogoče celo označili kot debeluško oziroma močnejšo punco), ki je imela res odličen karakter. Sčasoma mi je postala tudi vizuelno všeč, vendar se je na koncu izkazalo, da je imela ona neko svojo oviro – ni želela imeti fanta, ki je njen sošolec v gimnaziji.
Vedno bolj se poskušam prilagajati, vendar sem še zmeraj brez uspeha. Imam zadržke, ko vidim da mi punca na prvi pogled ni všeč, vendar se vedno dam presenetiti.
Mogoče pa konec koncev, problem sploh ni v meni. Očitno je večina punc moje starosti nezrelih ter ne ve kaj si želi. Ampak ne razumem sledeče stvari – zakaj, ko jih vprašam, se želijo ponovno dobiti, kasneje pa to preide (po večini) v ignoriranje. Tako kot vsi ostali ljudje, zelo sovražim, ko me nekdo na tak način ignorira. Da bi me oseba zavrnila, mi sploh ni problem – razumem to, kot neko novo izkušnjo. Sam v čem je poanta ignoraranja? Na živce mi gre, ker si v taki nevednosti, da ne veš če si tej osebi sploh zanimiv oziroma če je sploh zainteresirana v tebe, da o pričakovanjih niti ne govorim.
Poskušal sem tudi popolnoma nehati iskati punce, ker se vedno pojavljajo ljudje ki pravijo “saj bo prišla”. Poskušal sem, ukvarjal sem se s stvarmi ki me dejansko zanimajo, in se dolgo časa ne obremenjeval s temi stvarmi.
Vendar se vedno srečujem s pari, ki izgledajo nekaj takega: punca zelo simpatična, prijetna oseba, fant je pa aroganten, včasih celo nasilen, ter po standardih lepote bi rekli bolj antipatičen. Ali pa fant, ki nima spoštovanja do punce, ampak ga ona “ljubi”, čeprav ga 90% časa ne prenese. Teh primerov je res ogromno, in me vedno spravijo nazaj v to razmišljanje.
Še enkrat se opravičujem za dolgo besedilo, ampak se mi je zdelo da bi moral vse to napisati kar sem napisal. Upam, da se boste izogibali odgovorov kot so “počakaj, pa bo” “ne obremenjuj se s tem”, ker sem mnenja, da me to do sedaj nikamor ni pripeljalo ter da bi rabil nekaj drugega spremeniti na sebi. Zelo bi bil hvaležen kvalitetnih nasvetov.
Lp, Daniel.
Živjo,
Daniel123 – bolje več kot premalo informacij kot prvo.
Potem si na nek način bolj spodoben od tistih, ki so se že prej “raziskovali” – z nasprotnim spolom. Pohvala.
Glede te tvoje prve punce je jasno, da si bil ti “motor zveze” oz. da si ti dajal pobude – moral. Tukaj bi ti lahko klišejsko navedel, da nasprotja se privlačijo, ne pa istovrstni ljudje, čeprav odvisno (od nje), kje je tičal njen vzrok za zadržanost. Možnosti je veliko (odnosi v družini,…).
Za drugo tvoje dekle bi ti lahko dal podobno oceno kot za prvo, s tem da nekaterim blazno paše, da ti letiš za njimi, čeprav pa tebe to zelo moti. Poleg neresnosti in pozabljivosti osebe.
Za tretje dekle bi pa lahko rekel, da si verjetno že vse čare razkril na 1. zmenku in pač punce nisi dovolj pritegnil za 2. zmenek. Ne vsega takoj pokazat – da ostane vsaj malo zanimanja, da ima nasprotna stran kaj “za gruntati”. Če “ne obstajaš” na FB, Twitterju – toliko boljše. Danes se lahko tudi tako znajdeš in zveš vse o osebi,… poleg drugih “trikov”. 😉
Seveda ti pa ti ni treba vse govoriti v ugankah. Se tudi tega naveličaš.
Po tvojih značajskih značilnosti bi lahko bil “material za oženit”, a ker si razumevajoč, poslušaš, itn. mogoče (ampak res mogoče) izpadeš… qeer. Roman Vodeb (ta teoretični psihoanalitik) bi ti tukaj lahko kar veliko napovedal. Je pa tudi tako, da mediji in cel “mainstream” danes narekuje kakšen mora biti moški, kako se obnašati, obleči, itn. Mnogi nasedajo tej iluziji (moški za in o ženskah) in pri teh najbrž ne boš imel možnosti, da kaj začneš in tudi končaš.
Nezanimiv nisi, si pa mogoče preveč “ustrežljiv” – do punc. Ker si pa takšen, v tebi najverjetneje ne vidijo potencialnega fanta, temveč “le” prijatelja. Čim ko pa padeš na to raven, pa pri povečini primerov nimaš več nadaljnih možnosti. Imaš pa tudi primere, ko se iz prijateljstva razvije (trdna) ljubezen, ki vodi tudi do poroke/skupnega gospodinjstva.
Točno to, kar si že sam ugotovil + nek rek: Prijatelji ti bodo privoščili vse, razen sreče. Poznanstvo, zveza, začeta iz laži, ne bo trdna. Če boš tukaj začel lagati, se ti enkrat, ko boš imel srečo v zvezi in vse to kar si iskal pri prejšniih uresničeno, se ti bo podrlo kot hišica iz kart.
Bingo ! Psihologija je vse – imaš pozitivne “manipulacije” in negativne. Od tebe je odvisno kako boš znanje uporabil. Mogoče bi bila tale knjiga dobra zate. Več kot 50 % je v nebesednem sporazumevanju. Če si “znajden”, jo boš dobil tudi v PDF obliki na spletu.
Mora obstajati neka razdalja med tabo in njo – zato, da se ustvarja tisto poželenje, pričakovanje, ker drugače lahko vse skupaj (pre)hitro uveni. Lahko, da je pa to navedla, ker ti ni hotela neposredno povedati, da ji ni zate – tudi to je možno. Sem imel pa sam v gimnaziji 2 takšna para in jim ni bilo hudega. Res je tudi, da tako on kot ona sta bila drugače iz dosti oddaljenih krajev in v šoli sta se pa lahko bolj vidla kot sicer. Tudi stvar materialnih zmožnosti (denar, avto).
Objektivna opazka ali ego v tebi (ki je užaljen, prizadet), ki te brani, ker je mogoče napaka le v tebi (in ne v njih) ? Drugače pa redko kdo (danes in nasplošno) ve kaj si želi v življenju, v poslu, ljubezni,… če te pobaram.
Nekaterim je pa ravno to všeč – da si ti v stanju nevednosti. Zakaj ? V osnovi bi se lahko šlo za čustveno izsiljevanje ali trpinčenje. Nekako tako: si registriran na nekem forumu, se fino meniš, dopisuješ z gosti in registriranimi uporabniki, itn. Dobiš zasebno sporočilo. Vsebina je, da “kok dobr pišeš, a si z kkšno debato ?”. Na koncu se oseba podpiše, da je punca oz. dekle po spolu. Zakaj bi bi bil ta podatek pomemben, da ga navajaš ? Namreč, če pisoča oseba sklepa, da si ti fant in če misli, da obstaja možnost, da boš bolj vesel ZS od punce kot od fanta oz. če bi ti mislil, da ti piše fant, potem se že ustvari neko “pričakovanje”, ne ?
Odgovoriš, da si za debato. Ona (naj bi bila punca) odpiše, a bi začela z vremenom ? Bi rekel, da se gre za zajebancijo, ne ? Ker nekdo, če ti piše, da vredu pišeš, bi ti pričakoval, da ima neko konkretno, posamično mnenje o tem kar si pisal oz. določena vprašanja, ki bi ti jih rad-a zastavil-a. Ne pa, da ti začne s takšnimi, vendar trik je ravno v tem – da te takole provocira, da vidi kakšen bo tvoj odziv. Ti bi se razburjal in to, a bi s tem dajal moč njej – da ima takšne zmožnosti, da te lahko sprovocira, da ti kri zavre. Potem ti seveda (dekle) še napiše v ZS, da ni pogosto na tem forumu, ob tem pa ti ne da, ne navede kakšnega drugega kontaktnega naslova (recimo e-naslov), preko katerega bi pa bila bolj dostopna. A ti je jasno iz tega primera ?
Mnogi res ne obvladajo “družbenega inženiringa”. 🙂
Tako da ti daješ moč svojim “dopisovalkam”, ki te ignorirajo, a s tem pri tebi ustvarjajo hrepenenje, poženje, kdaj boš ti dobil SMS od nje, ker so začutile, vidle, da se ti zanimaš za njih. V filmih se dosti prikazuje, da punce “trahtajo” pri telefonu kdaj bo “on” poklical. To pa drži, ker si ti prvi rekel, da če bi se še kdaj dobila in si ji s tem dal jasen signal, da bi ti rad nadaljeval to… “kofetkanje”.
Drugič poizkusi ti tako, da tisto, ki bi ti bila morebiti všeč, da prisedeš k njej oz. na takšen ali drugačen način vzpostaviš stik. Se pogovarjaj, potem pa kao, da ti mobitel v hlačah vibrira in ga potegni ven, ga poglej in potem na višku debate reči, da moraš iti – nujen primer. Potem bo žogica na njeni strani, koš pa v tvoji. Zakaj ?
Ti boš ustvaril dobro, sproščeno vzdušje (zaupanje bo vzpostavljeno) in ona bo hotela to nadaljevati dokler se njej ta potreba ne izteče oz. ne umiri (takrat ti postaneš predvidljiv, oz. te ona “pogrunta”). Poizkusi tudi tako peljati pogovor, da bo ona bolj govorila – ženske izgovorijo več besed/dan kot njihovi XY kolegi. S tem bo tudi dobila občutek, da jo poslušaš. Ti pa prekineš ta tok in zanjo bo to šok, če se boš takole hitro umaknil (najbolje je, da res kar bežiš stran od nje, kot da bi bil kirurg, ki se mu mudi na operacijo discus hernije). Potem te bo pa najverjetneje ona vlekla za rokav in “Can I have your phone number ?”, itn.
Organizacijsko vedenje od dr. Štefana Ivanka (obstaja v PDF, če si znajden) knjiga bi ti prav prišla.
Podoben trik (s prekinjanjem pozornosti od nečesa) fino izkorišča televizija, ko je na 5 min “mehiških nadaljevank” 7 min reklam od enih in istih zadev (WC čistila, avti,…). Tako se mnogim zmanjšuje zmožnost osredotočanja na film (v osnovi se to naprej nanaša tudi na branje knjig, poslušanje glasbe,…) in v njih se povečuje pričakovanje, da bo reklam že konec in nadaljevanje “Esmeralde”. Potem pa panično preklapljajo med kanali, ipd.
Tvoja “obleganka” bo pa panično razmišljala kdaj te bo spet videla, slišala tvoj glas, pa zakaj so te morali klicati ravno takrat,… 😉
In je prav, da to razmišljaš – še dobro, da to sploh opažaš, ker mnogi tega ne in samo še sledijo “tej propagandi”. Filmi, glasba vse to proizvaja, ker je logično, da se takšen par v osnovi ne bo obnesel, niti neka stabilna družina iz tega ne more izhajati, če bi otrok prišel na svet.
Potem pa gledamo kako otroke mečejo čez balkon – kaj se pa pobira takšne, ne ? Pa obstajajo takšni, ki niso nasilni, arogantni – saj se s tabo dopisujem, ne ? Ti si najverjetenje že eden takšen, ki teba ne bi počel.
Fant, moški pretepa žensko, ker je obsesivno ljubosumen (ker je njegovega kolega preveč prijazno pogledala), nekatere pa celo tako razmišljajo: “tolk me ma rad, dab me tud fentu, čeb druzga pugledava !”
Ti si se samo “zbudil” Danijel, nič drugega. Ta svet je komedija za tiste, ki razmišljajo in tragedija za tiste, ki čutijo je rekel Horace Walpole. Nekaj takega.
LP,
12thDNAStrandActive
matr si se razpisal. Na vso to stvar s puncami gledaš absolutno preveč analitično. Predpostavljaš, da boš z razumom razrešil, kaj te muči, vendar se s tem ravno bolj in bolj zapletaš.
Kot prvo, dejting za moške absolutno ni ‘fer’. Ti moraš biti aktiven, punce klicati, organizirati zmenke itd.. če se odzovejo, potem jih kličeš dalje, če ignorirajo, odpikaš (tu uporabi pravilo baseballa – three strikes and you are out). One tebe ne bodo klicarile, ne bodo organizirale, ništa, njihovo všečnost lahko oceniš samo s tem, ali se odzovejo ali ne. Spomni se zgodbe premnogih žensk: “najprej mi ni bil všeč, ampak je bil tako vztrajen…”
Drugo, puncam je všeč, da ima moški stvari pod kontrolo, ko si tisti poletni punci dal vedeti, da boš jo čakal… bzzzzzzzt, kratek stik in žarnica je hin.
Skratka, ne razmišljaj z možgani posebej ne takrat, ko si poskušaš razložiti, kaj pomeni to, kaj punca počne (verjemi, še sama ne ve večino časa), poleg tega je to njeno delo – naj ona razmišlja, kaj si ti mislil ‘s tem, ko si to rekel/naredil’…
Upam da vidiš vzorec. Odnosi s puncami so veze čustev, ne logike, ki je ponavadi prav nasprotna. Ko pogledaš punco v oči, se ji nasmehneš, ji pomežikneš? nauči se flirtat, vedno poskusi naslednji korak, potem pa stopi nazaj. Nekaj namigni, potem pa pusti, naj razmišlja o čem se je šlo, itd..
predvsem pa nehaj razmišljat z logiko.
Najprej, kaj ti je pomembneje vedeti: zakaj te punce “ignorirajo”, ali kako si najti punco?
No, glede drugega si v svoji mladostni nestprnosti alergičen na nasvete a la “bo že enkrat prišla” itd. Prav, pa izvej še drugo plat, če ti je toliko do tega: obstaja realna možnost, da punce ne boš našel nikoli in nikdar. Ne verjameš? Kakor hočeš, ampak ne verjameš niti, da “bo že enkrat prišla” …
Zakaj te pa punce “ignorirajo”? Prvič, zakaj pa te ne bi smele, nevljudne in neizkušene, kakršne so, komaj ven iz srednje šole, te hormonske tople grede? So ti mar dolžne dajati kaka pojasnila? Kaj pa, če bi bilo pojasnilo takole: “Drugi fantje me nič ne čakajo in sprašujejo, ampak samo navalijo. Ti pa osvajanje le imitiraš.” Bi ti bilo všeč slišati kaj takega? Mar ni bolje, da ne znajo smiselno govoriti in gredo pač tja, kamor jih vleče srce, ah, ja …
Tudi če se motim, imam občutek, da sodiš v kategorijo tistih mladeničev, ki imajo za svoja leta pretirano razvito samorefleksijo in zavedanje o sebi. Saj ne, da bi bilo s tem kaj narobe, daleč od tega! Ampak najbrž so punce, na katere si cikal do zdaj, instinktivno začutile tvojo narejenost, tvojo pozo, tvojo dvojnost “telesa in duha”. Začutile so “scenarije”, ki jih delaš zase in zanje, intelektualno dračje, ki jima ga ponujaš kot nadomestek za domišljijo, pa je njihovi trivialnosti samo v napoto. In gredo pač raje brez besed proč. Saj, kaj naj bi pa še rekle?!
Če si družaben, všečen, prijetnega videza, da bi bili še fantje s tabo, potem se nimaš česa bati. Vsaka punca te ima resda pravico zavrniti in ignorirati brez razlag. In obstaja realna možnost, da boš do konca življenja, se pravi še kakih 70 let, brez punce. A mogoče te bo ena vendarle ugledala ravno pravi trenutek pod ravno pravim kotom, ko se ji boš zazdel tako “lep in pameten” hkrati.
Ni čudno zakaj smo potem nekateri še vedno samski. Meni pa ravno to preseda, ko se moraš samo ti trudit nekaj na začetku. Ok prvi korak narediti mi ni težko, samo, če si ji izpadel zanimiv, bi potem lahko tudi ona kaj predlagala, npr. da bi se dobila še kdaj ipd.
Če bi to delal prvič mi ne bi predstavljalo nevem kakšnega problem, ko pa si že dal čez kakšno dolgo razmerje, ki se na žalost / na srečo ni obneslo se ti pa nekako ne ljubi več. Pa ne me narobe razumet, jaz razumem, da smo moški tisti, ki bi morali imeti vse pod kontrolo, samo pretiravat pa res ni treba. Saj razumem, da si lepa, da maš ogromno ponudbe, ampak b* please, vsi smo iz mesa in krvi in ti nisi prav nič drugačna. Mislim ene se obnašajo kot, da so kraljice.
Bli so časi, ko so me privlačile nedostopne punce, za katero si se moral res namatrat, da si pridobil njeno pozornost, toda časi se spreminjajo in prav tako se spreminjajo tudi moja pričakovanja.
@ Korl
V mojih izkušnjah ni vedno tako enolično kot si navedel. Mogoče to velja za večino žensk, ampak definitivno ne za vse.
Ženske grejo v vse skrajnosti. Ena bo želela veliko pozornosti, in kot omenjeno, bo pričakovala klice ter primerno aktivnost iz moške strani. Medtem ko drugim se zdi klicarjenje ter zainteresiranost kot “ta pa je obupan, kaj me ne pusti na miru, da se odločim”, kjer pa ravno ta dejavnost vodi v napačno smer.
Ignoriranje pri tej punci je bilo že zdavnaj pred tem.
Vidim pa, da sem pozabil omeniti, da je takrat rekla nekaj približno temu – da ne ve kaj si trenutno želi sama s sabo, in da bi se stvari prehitro začele odvijati.
——————————————————
@Jasno in glasno
Ne vidim razloga zakaj bi moral izbirati. Zanima me oboje.
Očitno sem bil malce nejasen kar se teh odgovorov tiče. Moja “mladostna nestrpnost” se nikakor ne izogiba takšnih odgovorov – vendar, je to eden tistih odgovorov, ki ti prav nič ne povejo, ter te spravijo v še večjo nevednost. Se popolnoma zavedam, kaj mi s tem “nasvetom” ljudje želijo povedati, in kako resničen je, vendar sem na tem forumu zaradi mnogih drugih stvari, katerih odgovorov iščem – in če te zanima kaj so to, je oseba 12th_DNA zelo podrobno in primerno odgovorila.
Odgovore kot so “bo že prišla, ne skrbi” bi lahko prav tako primerjal z odgovorom na mojo celotno temo “Odrasti, nehaj misliti na to.”. Jaz ne pričakujem neke logike, ki bi odgovorila na vsa moja vprašanja, jaz pričakujem le odgovore, ki imajo neko zgodbo za sabo – drugače povedano, ki so razloženi.
Sam hej, mogoče imaš pa z zadnjimi stavki prav! Mogoče pa res nikoli ne bom imel več punce, in bom sam ostal do konca mojega življenja – ampak trenutno se s tem ne obremenjujem, ker se mi zdi izguba časa.
Očitno je že iz stila tvojega pisanja, da imaš neko zaroto proti mladim osebam – “oh, kako smo vsi neizkušeni ter nestrpni”. Brez dolgega pisanja bi ti samo odgovoril, da ljudje nismo enolični, ter odraščamo ter se spopadamo s problemi na različne načine.
Popolnoma možno. Tudi če bi prišel do takega sklepa sam na tak ali drugačen način, še zmeraj bi bil vesel nasvetov.
——————————————————
@12th_DNA
Prvo kot prvo, bi se rad zahvalil za Vaš odgovor. Je res eden redkih, ki se poglobi v probleme, ki sem jih navedel, in mi jih po korakih objasni.
Nikakor mi nebi bil problem fokusirati mojo pozornost, prav tako kot se zadržati prevelike pozornosti do neke osebe. Problem pri meni je ta, da ponavadi ne vem kako se lotiti ene ali druge osebe, saj kot že prej omenjeno, nimam veliko izkušenj s puncami, in jih s tem razlogom ne znam oceniti.
Se mi zdi, da je to eden najbolj pomembnih odgovorov kar sem jih do sedaj od bilokogar dobil. Sem istega mnenja, da sem verjetno res preveč ustrežljiv, in da ravno iz tega razloga odpadem pri večini.
Vprašanje je, kako se tega znebiti (če se je sploh treba) oziroma prilagoditi? To se močno sliši kot moja osebnost, in ne samo moje ravnanje.
Se mi zdi, da je tukaj kar oboje. Objektivno bi bilo dejstvo, da ogromno mojih vrstnikov niti ne išče “resne zveze” in se tega poskuša čim bolje izogibati ter uživati v svojem trenutnem življenju, pri čemer imam že na začetku izjemno malo ali pa celo nič možnosti. Po drugi strani se pa zavedam, da obstaja problem tudi pri meni – in to je ravno tisto, kar sem želel izvedeti, kaj in kako ga odpraviti.
Dober nasvet, ki ga bom definitivno uporabil. Problem katerega se bom še moral lotiti je ta, da ne povem preveč o sebi (ali kot zgoraj rečeno, “da ne razkrijem vseh svojih čarov”) na začetku.
Najlepša hvala za priporočila. Si bom definitivno poiskal obe PDF različici.
Preveč kompliciraš in se ubadaš z vprašanji, zakaj se kaj ni izšlo. Imaš šele 21 let, nisi povsem brez izkušenj. Porazi so pa del življenja.
Raje se vprašaj, zakaj ti je tako zelo pomembno, da imaš punco? Ker jo imajo kolegi? Ker se počutiš osamljenega, golega, nepopolnega brez nje?
Uživaj lajf in se ne obremenjuj preveč.
Tukaj sem že nekaj svetoval o tem kar tebe zanima. Izkušnje s puncami lahko ti pridobiš tudi z običajnim “kofetkanjem” (fizična raven) kot tudi (recimo) forumeriranjem (SSKJ, odpusti mi) – MSN, FB, Skype (elektronska raven). Ni ti potrebno (kot nekateri recimo ozkogledno razmišljajo) z vsako skočiti “med rjuhe”, da boš tako pridobil neke izkušnje.
Z znanjem pride razumevanje, iz slednjega pa lahko ali modrost ali sprevrženost. Od dobrega drevesa ne bo zrastel slab sadež (in obratno) pravi nek pregovor. Tvoje ustrežljivosti se najbrž nikoli ne boš popolnoma znebil. Vprašanje tudi zakaj bi se je, samo malo bolj uravnotežiti jo moraš. Ne moraš ti samo dajati, medtem ko drugi samo prejema (in nič ne daje). To potem ni nek uravnotežen odnos, pa naj bo prijateljski ali intimni. Si v položaju gospodar-sluga. Tukaj ti lahko predlagam še eno knjigo (se že ponavljam (v drugih mojih objavah)), katera pa obstaja v papirnati obliki. Zaenkrat je še nisem zasledil v e-obliki, naslov pa je “Kako ljubiti in biti ljubljen” od dr. Paul Hauck-a. Ni debela, mogoče 5 mm, če odštejem masivne platnice.
Za ostale e-knjige, ki sem ti jih predlagal pa lahko izvedeva “kulturno knjižno-moljsko izmenjavo” preko ZS, če te zanima. Da se ne boš matral z Google-anjem.
Če vsako stvar, ki nekoga zanima v podrobnost, označiš kot kompliciranje, potem ti verjamem da ne morem nič narediti kot pa le čakati v življenju da vse (ne samo punce) pride samo od sebe do mene.
To, da sem star 21 let, mi nič ne pove. Večina mojih vrstnikov uživa svoje življenje na popolnoma druge načine kot jih jaz. Dal sem skozi pohajanja po klubih in temu podobnem, in ti v vsakem pogledu lahko trdim, da zame to ni uživanje.
Imam veliko hobijev, in se z njimi ukvarjam iz dneva v dan, če imam čas za to. Ni mi dolgčas, uživam v tem kar počnem.
Vendar, vem kako je biti samski, prav tako kot vem kako je imeti punco. Ne počutim se osamljenega, prav tako kot ne gledam za drugimi kaj “imajo” … ampak vem, da kljub svojim hobijem in drugem stvarem, imeti punco ti prinese nek drug užitek in veselje, ki je definitivno dobrodošel. Kaj, je narobe, da si kaj takega želim?
Sicer mi nebi bil problem prebrati bilokatere knjige, vendar bom prvo prebral zgoraj omenjeni PDF različici preden bi začel karkoli drugega, saj sem eno že začel brati.
No prav, drugače pa lahko za recimo govorico telesa najdeš marsikatere članke tudi v slovenščini (Google -> govorica telesa; Strani iz države Slovenija) kot tudi v angleščini (Google -> body language filetype:pdf). Če boš vsaj nekaj teh znakov znal prepoznati, si boš prihranil marsikatero razočaranje, evro (če boš “fizično” kofetkal) in živce z “gruntanjem: Where did I go wrong !?”. 😀
Naredi “inventuro teh tvojih propadlih poizkusov” pri puncah – o čem si se z njimi pogovarjal in ko boš osvojil še nekaj teh prijemov telesne govorice, se boš mogoče še celo spomnil, kdaj je recimo njej uplahnilo zanimanje (ko si to ali ono rekel, ona pa takrat je prekrižala noge, roke, itn.). Je tudi svojevrstna umetnost, da če te nekdo nekaj večkrat nekaj vpraša, ti pa tega ne želiš razkriti, kako ga/jo nežno zavrniti oz. preusmeriti pozornost na drugam. Nasmeh in mila beseda dela čudeže bi lahko tukaj rekel.
LP,
12thDNAStrandActive
… ali povedano drugače. Vzemi si iskanje punc(e) u izi.
Ti običajno dinamiko odnosov in osvajanja vzameš kot katastrofo in obsedeno brskaš po sebi in iščeš neke višje znake, ki ti bodo pomagali doumet situacijo in zakaj imaš težave s puncami. Po mnenju okolice jih nimaš, zato smo ti svetovali, da se malo spusti vajeti.
Te je slučajno kdo nahecal, da ženske privlačijo popolni moški? V bistvu iščejo iskrice, vsaj dokler so mlade. Ob tebi iskric nobena ne doživi, ker si preveč priden in zadržan. Ne kadiš, ne piješ, ne hodiš ven..Že meni se tole zdaj ko to berem zdi malo dolgočasno, kako šele puncam, ko te spoznajo. Ne pravim, da moraš začet kadit in pit, samo če greš kdaj pa kdaj malo ven, pa ni nič narobe.
Ti si preveč “popoln” priden fant, ob tem pa še neodločen, vsaj kar se žensk tiče in preveč nagnjen v analiziranje. Vsak nov ne-uspeh te vrže v novo analiziranje, zato stopicaš na mestu. Rajc nastane iz igrivosti, igrivost pa iz sproščenosti. Sproščenosti tebi najbolj manjka.
mariborčan, z vsem se strinjam s teboj razen s sledečim: ni garanta da bo tip našel punco, če bo veliko v družbi. Moj kolega, ki bo kmalu dopolnil 25 let, je zunaj skoraj vsak petek in soboto, hodi na zabave, praznovanja rojstnih dnevov, igra harmoniko in vedno naredi žur, toda s puncami nima niti ene izkušnje, niti prvega poljuba še ni doživel.
Pa tudi meni je on grozno dolgočasen, kako je šele dolgočasen puncam. Dejansko je takšen, kot opisuje mariborčan. Sploh ni sproščen ko se pogovarja s puncami, ni zabaven, je dolgočasen, ne zna se pogovarjat o pravih stvareh, ne vem kako naj opišem. Oh madona, pa sem se jaz ta čas pred 3. leti (18. januarja 2009) sekiral, da ne bom nikoli imel punce, niti doživel intimnosti.
Obstajajo ljudje, ki so vsaj del svojega življenja posvetili temu, da ugovotijo zakaj se nam dogaja to, kar se nam dogaja. Ko iščeš odgovore lahko poslušaš napačne ter prideš do zaključka, da je nekaj res narobe s tabo (da si recimo premalo privlačen) in nato si hitro v začaranem krogu iz katerega ni izhoda.
Na kratko.. najverjetneje ni razlog niti v tvojem izgledu, niti v tvojem pristopu, pač pa v tvojih občutenjih; verjamem da se odnosi razvijajo glede na občutke ki jih posameznik nosi v sebi (najbolj zaradi tega, kako pogosto slišim frazo “vse so iste” in pol ti dve različni osebi povesta dva povsem različna razloga in dejanja, zakaj so vse iste), sigurnost v njih in samozavest (samozavest – zavedanje samega sebe – v pravem pomenu besede in ne arogantnost).
Kot če bi tvojo zgodbo že enkrat prebral. Aha lej, tukaj je.
Nisem trdil, da v strogem ne hodim ven ali ne pijem, itd … Kar se tiče alkohola, ko gremo na kakšno zabavo, kakšen rojstni dan, kakšna obletnica, vedno popijem tisto kar je ponujeno, in se tega ne zadržujem. Vendar, ko grem ven s prijatelji in imam svojo izbiro do pijače, skoraj nikoli ne naročim alkohola.
Kar se tiče “hoditi ven”. Sem pogosto zunaj, se dobivam s prijatelji, in vedno spoznavam nove ljudi in iščem nove prijatelje. Vendar, kot že prej omenjeno, ne hodim ven na “random zabave” kjer večino ljudi ne poznam (aka disco klubi), ker me enostavno tako druženje ne veseli.
Vedno ko se pogovarjam s prijatelji, vedno me z veseljem in zanimanjem poslušajo. Prav tako, ko spoznam novo osebo, jo uspem spraviti do tega, da ji je pogovor z mano zanimiv. Tudi pristopiti neki neznani osebi, da bi načel pogovor, mi ni problem. Nisem zadržan, sproščen sem pa mogoče tudi malce preveč, ker me nobena stvar ne spravi na tla. Nisem še spoznal osebe, kateri se nebi zdel zanimiv od začetka najinega pogovora, do konca. Vendar kot mnogokrat zgoraj omenjeno, nasprotni spol nikoli do mene ne doživi neke “iskrice” ali pa si želi nekaj več kot le prijateljstvo (kot je 12th_DNA omenil, verjetno sem preveč ustrežljiv).
Kar se tiče analiziranja teh problemov, jaz ne iščem neke razlage, zato da bi si končno uspel razložiti kaj določena situacija pomeni, ampak te stvari počnem, zato ker so mi zanimive. Imam preveč stvari katere me veselijo, in se znam z njimi super zaposliti, da se s takimi stvarmi niti ne obremenjujem. Komot bi lahko dneve in dneve preživel brez kakršnega koli vrtanja v stvari “ki so bile”, ampak so to zame nove izkušnje, in jih rad podrobno raziščem.
Nisem neki tipičen fant, ki si misli, da brez punce se ne da živeti … ali pa da se počutim slabo, zato ker nimam partnerja.
Uživam v svojem življenju, ker imam mnogo stvari ki me veselijo, vendar to še zdaleč ne pomeni, da si ne želim punce – ravno nasprotno.
Lahko, da se preprosto Daniel123 in tvoj kolega gibljeta v krogu ljudi, ki so že “poparčkani”. Bodo pa fantje Daniel-ovega tipa (in njegovi “kloni) že enkrat prišli na vrsto, ja pa vprašanje kdaj in pod katerimi pogoji.
Moja zanimiva izkušnja izpred meseci:
Ker imam svojo spletno stran in obrazec za kontakt enkrat dobil sporočilo na svoj e-poštni naslov. Bilo je od ene kolegice, ki je bila v srednji šoli “zelo priljubljena”. Njene zveze so vsebovale fante, ki so vozili ali BMV/Audi podobne znamke avtomobilov, so bili nad 30 let, premoženjsko urejeni, a karakterno in zrelostno na naši, takratni srednješolski ravni. Se je zmeraj hvalila kam jo je peljal ta in kam on. Eni so ji zavidali, drugi so se ji posmehovali, tretji so ji privoščili, ostali so pa večino kar je povedala, preprosto preslišali.
Sam nisem bil nikoli z njo v sovražnih vodah, tudi kdaj sva kakšno rekla, ampak nikoli nisva bila neka sošolca, ki sta si bila blizu. Njeno sporočilo je bilo v stilu (klasičen površinski družbeni inženiring): “Kako si, dolgo časa se nisva slišala,…blah blah blah”. Igral sem igro, čeprav sem slutil zakaj se gre. Takrat sem potreboval malce zabave, kaj češ. Če pogledam sebe iz srednje šole in kakšen sem sedaj, načeloma ni neke bistvene razlike – lasje so še, zagorelost tudi, dlake na obrazu še poganjajo, humorna zajedljivost ima še nekaj goriva,…
Je morala biti kar potrpežljiva, ker sem jo dolgo časa držal na “elektronski ravni”, beri MSN, mejl, preden sem se spustil na “fizično” (kavica). Sem lene sorte, kaj češ. Po nekaj kavicah in vmesnega SMS-anja sva prišla do bistva. Očitno delujem tako zaupljivo, da se mi vsi izpovejo. 😀
Tisti njeni 30+ letniki so ji marsikaj obljubljali, a bistvenega pa ji ni izpolnil nobeden (poroka/skupno gospodinjstvo, otroci,…), kar si je želela in kar je očitno njen smisel življenja. Srednjo šolo oz. gimnazijo je šele sedaj nekako naredila, ni vedela ali bi nadaljevala izobraževanje (študij) ali bi si poiskala zaposlitev.. Življenje se ji je tačas obrnilo na glavo, po svoje se mi je smilila. Tisto, za kar se je gnala, se ji je izognilo, tisto pa kar je ostalo, pa ni vedela kam s tem oz. ali naj to sprejme. Veliko njenih kolegic/kolegov je bilo že v vezah, mnogi že z otroci, hipotekami in ubadanji s službenimi zadevami. Srečanja so postajala bolj sproščena in igriva – logično, našla je nekoga, ki poslaš njene težave in jih razume. Kar jih dejansko sem (nepristransko gledano).
Pa sva se znašla tam – ona (kao) zaljubljena vame, ker jo poslušam, razumem, ker ta bivši je hotel imeti samo spolne odnose, drugi ji je “mir” kupoval z darili,…sam sem pa že zdavnaj vedel kaj hočem (tudi glede punc). Rekel sem ji, da sam iščem “kravo”, ne “zrezek” katerega so si mnoge “stranke” v mesnici podajale sem ter tja, ga tipale, božale, lizale in v katerem, če bi imel potrebne naprave, našel tudi sledove več 10 let stare sperme ali druge “bolezni mesa”. Hočem Milko !” 😀
Očitno je razumela “namig” in srečanja so se hitro končala. Nič sovražno. Marsikdo bi mi rekel, da sem zamudil “priložnostni seks”. Kar nekaj kolegov iz srednje šole je bilo mojega tipa (in Daniel123-ovega) drugače. Razredna subkultura geek-ov (hekerjev) namreč. S parimi sem obdržal (bežne) stike. Uganite koga sem videl na enem posnetku od enega srednješolskega kolega (v objemu) na FB-ju pred časom ?
“Good guys finish last” je stavek, ki je večkrat prepleten v njihovi propagandi. Ali drži ? Vi presodite.
LP,
12thDNAStrandActive