Naj obdržim otroka ali ne
Pozdravljeni sem pred življensko odločitvijo in bolj kot si belim glavo bolj sem v dilemi. Gre zato, da sem zanosila s prijateljem s katerim se poznava približno 9 let in še nikoli prej nisva bila intimna, oba sva bila namreč povabljena k prijatljici na Rojstni dan in se je pač zgodilo, nekaj pijače preveč, morda podzavestna privlačnost in seveda trenutek zamujen ko bi ga morala odriniti in ga nisem. Naj omenim da sva oba samska on je star 41 let s tem da ima 18 letno hčerko, ki se je z njeno mamo razšel pred tremi leti, je nekje srednje situiran, jaz pa bom kmalu dopolnila 40 let in imam za seboj dokaj težko partnersko vezo. Sem zaposlena, delam v zdravtvu sicer še pogodbeno za leto dni. Lani sem imela manjše težave z obupom zaradi tega, ker nisem dobila zaposlitve, zaradi posledic recesije in sem imela mnogo preveč časa saj živim sama v večjem mestu.
Zdaj se pojavlja dilema, namreč odkar sem prijatelju oznanila novico, me je povabil nekajkrat ven, sva tudi imela sp. odnose in bilo nama je bilo lepo skupaj. Ko pa sem ga danes opomnila da imava samo še 14 dni časa do končne odločitve ali otrok da, ali otrok ne, (sicer po tel, v živo naju še čaka pogovor, ker do sedaj te teme nisva načenjala, jaz zaradi zadrege on pa tudi ni bil pobudnik) je lepo razložil, da si tega ne predstavlja in bi rad videl, da se spoznavava, šel bi z menoj poleti na dopust in morda kasneje če se ujameva naj nanese otrok. Rekel je da mi bo stal ob strani tudi ob samem splavu. Namignila sem, da morda kasneje ne bova morala imeti otrok vendar ga to dejstvo ni preveč bremenilo, glede da mi je dejal da so vedno možnosti in da se jaz ukvarjam z športom torej predvideva da ne bi imela težav z zanositvijo.
Dragi bralci foruma, zelo bi vam bila hvaležna za kakršno koli mnenje, saj me je precej strah da se ne bi pravilno odločila, vsi vemo da trenutno tudi niso ugodni časi gospodarsko gledano, zato me navdaja pomislek kako bom zmogla sama skrbeti za otroka, ( v primeru če se on otroku odpove)…je sploh fer da otroka obdržim če je on proti? Kakšna bo višina porodniške…kdo ga bo pazil, glede da moje mame ni več in moj oče živi v domu upokojencev, od njega starši so se pa preselili v Bosno….morda boste napisali naj se sama odločim in ravnam po tem kar čutim, zato naj omenim, da bi otroka rada obdržala, toda ne za vsako ceno, da bi oba potem trpela. Zahvaljujem se za vsako napisano besedo.
Lp,
Margot
Ne vem, ali naj vržem kovanec, ali naj povem kaj bi jaz naredil v podobni situaciji. V čem je pa sploh razlika. Kako veš, da bo drugo zate bolje, kot prvo (kovanec)?
Earthlinks, niti kondom te ne obvaruje nosečnosti. Žal se morda sliši kot sci fi drama, ampak je še kako resnično. Ženske so seksale s tipi s kondomom (ni počil), imele še 2 menstruaciji in voila.
Tigra, mislim, da je napačno razmišljanje, da bi ostala 2 osebi skupaj samo zaradi otroka. Meni se to ne zdi pošteno. Sploh ker je jasno, da sta si bila bolj kot ne v tolažbo, za užitek. Obdrži otroka, če si ga želiš že v osnovi, če imaš pogoje, da ga vzgajaš sama in če si pripravljena predrugačit svoje življenje zavoljo njega. Če nisi ziher, naredi splav.
Živjo,
Margot znašli ste se res v nezavidljivem položaju, vendar kot sta Vam predhodno že 2 uporabnika omenila – zaščita in alkohol. Za slednjega si lahko na 121. strani knjige Izpoved padlega angela (avtor pod psevdonimom TheYann Pentagram) malce preberete glede alkohola, pa tudi celotno poglavje v morali, da Vam bo malo bolj jasno. Mislim, da se knjigo z malce vztrajnim Google-anjem dobi celo v PDF obliki v slo. in ang. jeziku.
Sedaj je storjeno kar je (kar se tiče naraščaja), vendar to življenje je. Kot Vam je že Marko omenil, kako veste, da, če (recimo) izvedete abortus, da Vam bo (psihično, čustveno, telesno) bolje oz. enako kot prej. Ste abortus že kdaj izvedli ali bo to prvič ? Je to Vaš prvi otrok ? Namreč laho se Vam zgodi, da Vas bo popadla kakšna huda depresija (občutek krivde zaradi nerojenega otroka), ker abortus je lahko tudi v prenesenem smislu žgalna daritev… no vemo komu ali čemu. Njegovih simbolov v današnjih časih (če prebereš kakšno knjigo/2) je čuda.
Seveda bi bilo tudi dobro vedeti kakšen ima on odnos do svoje 18-letne hčerke, ker na takšen način bi lahko tudi lažje predvideli ali bi Vam, če bi se odločili obdržati, roditi dete, pomagal pri vzgoji in ali tudi finančno. Informacija o razvezi s prvo ženo (če je bil sploh poročen) kot vzrok bi bila tudi dobra za Vas, da bi videli zakaj se je šlo in s tem tudi koliko je on psihično, čustveno močan in zrel.
Bodite močni, ne šibki, prebrisani a ne preračunljivi, veseli in ne čemerni, ker strah lahko tudi škoduje… četudi naj bi zaenkrat (kao) v Vas bila samo ena gruča še nediferenciranih celic in (še) ne življenje (kot znanost rada trdi). Mnogi trdijo tudi, da je zelo pomembno v kakšnem stanju si bil, ko si spočel otroka – opito/zadrogirano, itn. najbrž ni ravno dobro.
Glede nudenja otroku vse pa veste kaj pravijo, stiska rodi človeka, ugodje pa pošast, tako da četudi, bi se morebiti stežka prebijali skozi mesec, a če bi otroku nudili ljubezen, podporo, ipd., bi lahko zelo dobro izpadel, uravnotežen. Seveda je tukaj še prisotna genetika in okolje, ki marsikaj izkrivi.
Pravite, da on je nekje srednje premožen in to, da bi Vas rad naprej spoznal preden skleneta odločitev, je lahko (!) dober znak, vendar saj pravim, malce poizvedite glede hčerke in razveze. Ali boste šli neposredno (vprašate njega) ali drugače je pa Vaša odločitev. Nekaterim ni všeč namreč smukanje okoli hrbta.
Želim Vam, otroku vse dobro in srečno ’12.
LP,
12th_DNA_Strand_Activated
Saj ni važno kaj in kako je bilo. V tebi je živo bitje. Obdrži. Pa tudi če ga vzgajaš sama. Nisem verska fanatičarka. Le meni se je podobno pripetilo. In sem obdržala. In nikoli mi ne bo žal. Čudovitega otroka imam. Čez 50 let ne bo pomembno, koliko denarja si imela in kakšne so bile tvoje obleke in avtomobili. Svet bo morda malo lepši, ker si bila pomembna za eno življenje. To misel sem si malo izposodila, a je res lepa.
Srečno!
Draga /bodoča/ mamica
Držim pesti zate in za tvojega dojenčka, da bi ta lahko ugledal luč sveta.
Pa kakršenkoli je že ta svet, kdaj pa ni bilo problemov in kriz?
Če ti še oče tega otroka stoji ob strani…
Pa za kaj sploh razmišljati o ponovni zanositvi , ker si ŽE NOSEČA..
Sama sem tako ali podobno šanso za otroka “zamudila”, vem pa, da je svet brez otrok manj lep…
Nimam nobene pravice ti vsiljevati svojega mnenja, pa vendar se mi zdiš srečnica, ker ti je bil
ta otrok DAN.
Veliko poguma pri odločitvi in srečno!!!
Stara si več kot dovolj, da lahko imaš otroka, se je pač zgodilo kot že tolikim pred tabo. Ne vem koliko možnosti, da imaš otroka glede na leta nimaš več tako, da je za premislit. Lahko se mu danes odrečeš samo….
Res je, da sta ravnala precej ne odgovorno. Rekel bi ti, da bodi vsaj ti sedaj malo bolj, če že njemu ni, boš vsaj nekoga imela in ne boš sama na starost. Ni lahko sploh če ostaneš brez partnerja, pravijo pa, da otrok s sabo prinese kos kruha ;), tako, da se ne oziraj preveč na recesijo.
Kakorkoli obrneš v tebi raste tvoj otrok, boš lahko živela z mislijo, da si zavrgla (da ne napišem kaj hujšega) svojega otroka?
Obsojanje se mi tu ne zdi na mestu, vsak od nas je kdaj kaj zaj…
Tigramsm,
moje nasvet je ta, da v tej situaciji postopaj kot da si samska, po možnosti se z njim ne dobivaj, dokler v sebi ne prideš do odgovora, ker ti samo megli presojo. Povedal je, da mu ni do otroka. Poznaš ga 9let, torej ti je jasno, s kom imaš opravka. Lepo, da spoštuješ njegovo mnenje, ampak splav je bil še za vsako žensko, ki sem jo srečala, veliko veliko breme. Dejstvo je, da lahko moški od otroka/družine prej in lažje odide kot mati. Torej – računaj samo nase.
Službo imaš še eno leto, potem greš na porodniško (če se odločiš za otroka), vmes lahko iščeš zaposlitev naprej. Koliko znese porodniška, vprašaj na csd.
Pa še ena pripomba – to, da športaš ali ne, nima veze s plodnostjo, sploh pri tvojih letih. Torej, mogoče je to tvoja zadnja priložnost, da imaš otroka.
Torej – si želiš otroka? Si želiš bit mama? Si želiš PRIBORITI pogoje za to, da bosta lahko normalno živela? Če sta si s tem moškim ”namenjena”, če je med vama resnično nekaj, bosta zvozila otroku navkljub. Če pa ne, je brez veze že zdaj.
Srečno.
Nosečnost – ko se najavi novo bitje, je vedno veliko darilo, tudi če se zgodi le slučajno, kot se je tebi. Zate je to morda edina priložnost v življenju, da boš lahko imela otroka. Kaj si začutila, ko si izvedela za nosečnost?
Razmisli, kaj čutiš in ali si pripravljena na materinstvo, na novo pot iti sama. Ker kot kaže oče ni pripravljen biti oče. V najboljšem primeru bo plačeval preživnino za otroka (to je po zakonu dolžan) . Po mojem mnenju ne moreš preveč računati na njegovo podporo. Odločitev za otroka bo tvoja in tudi vso odgovornost za malo bitje boš morala prevzeti.
Glede službe pa – v zdravstvu bo dela vedno dovolj, samo plačano ni najboljše in treba se je prilagajati. V velikem mestu boš službo zagotovo dobila.
Želim ti, da se dobro odločiš in ne pozabi, vsaka odločitev je prava, samo posledice bodo različne.
Draga Margot,
Ne bom ti moralizirala tako kot drugi. Tudi če si stara 40 let in da se vama je v teh letih to naredilo – vse je z razlogom. Pogovor na 4 oči, rešita oba najbolj optimalno glede na tri osebe v tem… mogoče se vam odpre in boste na koncu lepa družinica.
Bodi potrpežljiva, moškemu povej svoj vidik, kaj, kako in zakaj, ne pusti se zmanipulirati… Oba nosita odgovornost. Potrebujeta doooolg pogovor in upam, da bosta našla kompromis.
Zelo težko je biti pameten za drugega.
Na tvojem mestu bi pri odločitvi, ali bi otroka obdržala ali ne, bila zame zelo pomembna okoliščina ta, da sem stara že 40 let, da (kolikor te razumem) še nimam otrok in da v primeru, da splavim, morda nikoli (več) ne bom mogla imeti svojega otroka.
Poskusi se ne ozirati preveč na otrokovega očeta in na njegovo mnenje. Verjamem, da on zdaj ne rabi (še enega) otroka, ampak bi si želel še naprej brezskrbno uživati s tabo, hoditi skupaj le na pijačke in dopuste in biti čim bolj brez obveznosti… Ampak tu ne gre le za njega oz. vajin odnos, temveč predvsem za tebe in tvoje življenje! Če se boš odločila za splav samo zaradi njega, to za vajin odnos zagotovo ne bo dobro. Ali ti je pripravljen stati ob strani tudi, če se odločiš otroka obdržati, ali pač od njega ne moreš pričakovati nobene podpore. In če zdaj ni sposoben nositi odgovornosti za brezglave trenutke brez zaščite, ne vem, kako se lahko zaneseš na to, da ti bo stal ob strani, ko bosta naletela na druge težke življenjske preizkušnje.
Tudi na gospodarsko krizo in na morebitno izgubo službe se ne oziraj preveč. Lahko da bo čez 3 leta še slabša situacija (nihče ne ve), in takrat se potem tudi ne bi odločila za otroka… Kdaj pa je sploh popolnoma primeren čas za otroka?
Dobro pa premisli, ali si pripravljena dati vse od sebe, da bi nudila otroku čim lepše življenje in ali verjameš v to, da boš poskušala biti najboljša mama, kar si lahko. Četudi se boš morala zaradi tega odpovedati marsičemu in tvoje želje ne bodo mogle več biti na prvem mestu.
Srečno! Želim ti, da bi se dobro odločila!
Stara si 40 let. Za otroka boš v teh časih potrošila minimalno 20 let. Tudi skrb za otroka do njegovega 30. leta ni izključpena. V teh časih še zdaleč ne.
Pri tvojih 55 letih, bo otrok šele postal pravo breme. Boš pri 55 letih še imela energijo? Dokler si še mlada raje izkoristi čas zase in za ljubezen do partnerja, ker je glede na leta to res skrajni čas. Kje in kako boš z otrokom iskala in se posvečala partnerju pri teh letih?
Splav ni nič tragičnega, ker otrok še ni bitje, temveč le NEKAJ celic. Ne gre za to kdo je njegov oče Who cares? Bistvo je v tem kaj bo z njim.
.Mojega prijatelja poznam 9 let in smo se veliko videvali, verjetno kot sedaj ugotavljava sva si bila precej všeč, da je sploh možno in prišlo do odnosov.
Želela sem vam sporočiti da sva se končno uspela pogovoriti in “oče” žal tega otroka ne želi. Njegova življenska zgodba je dokaj travmatična, ker je njegova (pri 25 letih) takratna komaj 1 mesečna partnerka njemu zagotavljala, da je zaščitena v bistvu pa ni bila in sta zanosila. Bil je mlad in ne preveč zaljubljen, kot sam pove in ker je njegova nova partnerka insistirala sta otroka obdržala in kot tudi sama vem. ker poznam zgodbo je precej trpel v tem razmerju da otrok ne bi živel brez očeta. In kot mi je dejal ga je strah da se mu sedaj, ko je njegova hči že stara 15 let in je nekako svoboden, zgodba ne ponovi.
Čeprav je povedal da zelo čuti do mene in čuti tudi da tudi jaz do njega, (od zanositve se videvava) toda ni siguren če naju ne prevevajo takšni občutki ker sva zanosila. Želi da splavim, nama dam priložnost in nadaljujeva razmerje in če bo vse ok imava potem otroka kot potrdilo trdne veze. Menim da bo zelo zameril če se odločim proti njegovi volji. Ker ga spoštujem mu ne želelim nakopati probleme, tudi zato, ker je izrazil da si svojega otroka ne želi videti odraščati, le z mamo samohranilko. Čeprav sem ga opozorila da njegova življenska izkušnja nima veze z nama razumem pa njegove strahove itd….Mislim da je tole en preizkus za naju in to konkreten, žal mi je zato ker čutim da se bova ujela kot partnerja pa si on tega otroka ne želi ker mu je prehitro, ta otrok pa je dejansko na poti….ampak mislim da moram misliti tudi na dobrobit otroka…poleg tega nisem prepričana da zmorem vse sama nimam več matere ali koga drugega ki bi otročka pazil, vzgajal in mu kaj kupil, vse bi padlo name kar pa mislim da je za zelo močne osebe… pa vi kaj mislite? Absolutno se nameravam sam odločiti se pa zahvaljujem ker delite z menoj vaše misli.
Splav je izjemno psihično naporno dejstvo. To pa ne postane takoj – vedno težje postaja z leti… Verjemi. In temu ne morešm ubežati. Moški po tvojem splavu ne bo nosil nikakršnih posledic. Nosila jih boš ti in nihče drug. Verjemi mi da se bo negotovost nehala v trenutku ko te bo mali/mala pogledala v oči, ko boš slišala prvi jok.
Korajžno poglej na svet in stopi v nov dan.
Tigramsm
pa si on tega otroka ne želi ker mu je prehitro, ta otrok pa je dejansko na poti….
Ta otrok je dejansko tu… hej, zbudita se, otrok je tu, za vaju, vama dan kot darilo. Samo sprejet bi bil rad, samo to pričakuje od vaju.
Sedaj je za partnerja prehitro, nasljednji ne bo ob pravem letnem času, potem ne bo imel zadosti lepih oči in las – tvoj partner je nedorasel, otrok supermarketa, ker izbira, kar in kadar mu je po volji. To je vsa tragika tržnega sveta, ki se seli na področje človeka.
Bodi pametna za dva in prisluhni življenju v sebi.