Pozdrav vsem,

pišem Vam vsem skupaj, ker se še vedno vrtim v začaranem krogu, v dilemi, brez samozavesti, potrt, v srcu me boli in nevem kako naj živim naprej. Spisal bom kratek sestavek o moji zgodbi in bi prosil, če bi lahko kdo podal svoje mnenje, mi podal kakšen pozitiven korak, ker jaz nevem več kaj naj naredim s sabo.

No, da preidem k moji zgodbi, prvo pa se bom opisal sam, kakšna osebnost sem in te stvari… Trenutno štejem okoli 20 let, študiram na fakulteti, zaključil sem srednjo šolo, vse lepo in prav. V življenju nisem bil nikoli nek pretirano živahen pobič, vedno sem se držal malo bolj zase, s tem mislim, da sem imel prijatelje, vendar nikoli nekega pravega, kateremu bi se rad zaupal in vse te stvari. V družini sem se večinoma časa družil z materjo, ker je moj oče bolj take sorte, da se ni kaj pretirano ukvarjal z otroci in te zadeve, tako da tudi nimam preveč kaj dobrega odnosa z njim. Na vzven mogoče delujem nek zajeban tip, ker se pač rad oblačim v malo bolj elegantnejša oblačila, na vznotraj pa sem čisto drugačen človek. Od malega mi je primanjkovalo samozavesti, vedno sem se počitil nekaj manj vrednega. Že s tem, v družbi recimo, ko sem bil bolj zadržane sorte in sem si želel, da bi bil nekaj kot je bil kakšen moj vrstnik, ki se mi je že takrat zdel taprav dec, ki ga nič ne more ustaviti. Sem tudi zelo čustven človek.

Živim v okolišu, kjer so mi starši dali na nek način vtis in me na ta način vzgajali (saj veste dobra stara 50-a leta), da ko si iščem punco, si najdeš tisto pravo, s katero ti preskoči iskrica in z njo ostaneš večno, vse je oh in sploh, posijano z rožicami in nevem kaj še vse. No ravno tukaj pa tišči moj problem. Iskal sem punco vse do mojega 18-ega leta starosti, pred tem letom nisem imel nobene, nisem izkusil nobenih intimnih trenutnov, poljubov ne ničesar ker sem iskal tisto pravo, s tem, da me niso v ničesar silili oziroma, da bi mi dejali kako naj živim, živel sem pač svoje življenje. Če je že prišla kakšna punca v moje življenje, bilo jih je karnekaj in mi kazala, da je zaljubljena v mene ali kaj takega, in če mi ni bila všeč, sem jo zavrnil, ker jaz nisem ničesar čutil do nje in s tem tudi nisem imel nikarkšnih koli telesnih stikov z njo. V tem času pa je v moje življenje prišla neka punca, katera mi je zmešala glavo. Zaljubil sem se v njo do zvezd in nazaj, nisem mogel opisati tega občutka, kako sem se počutil. Bil je božanski nikoli v življenju nisem čutil kaj podobnega. Prav tako je bila tudi ona zaljubljena v mene in je kazala tudi te občutke. Stopila sva v zvezo (ona je dala povod za to), zelo mlada (18 let) in se imela zelo lepo do svojega drugega meseca zveze, nakar zvem, da me je punca prevarala. Potrla me je in to zelo močno. Prevarala me je z njenim bivšim, ker je imela še vedno stike z njim, tisti fant jo je zapustil nedavno prej preden sva midva začela in nato je bila z mano. Bila je dober teden z njim, nakar jo je zopet zapustil, prijokala je k meni, da ji je zelo žal za vse in bi me rada nazaj. Ker sem bil tako močno zaljubljen v njo, nikoli prej še nisem izkusil te skrivnosti, sem bil itak čist hin in sem takoj privolil v ponovno zvezo. Zveza je nato trajala dobra dva meseca in pol, ko spet zvem, da me je prevarala z isto osebo z istim razlogom. Bil sem zelo potrt, čisto zlomljen, še vedno čututim tiste trenutke, ko sem se počutil, kot da bi me nekdo z rezilom rezal po srcu vse vzdolž po mojem trebuhu ;( Ponovila se je ista zgodba, zopet je prišla k meni in mi jokala, da je naredila napako in da je nikoli na svetu ne misli ponoviti in da bi bila rada spet z mano. Jasno ker sem bil čisto zaljubljen v njo in sem v mojem življenju videl samo njo, sem ji vse oprostil in sva bila spet skupaj.

Vendar tukaj so se pojavile težave. Nikoli prej nisem bil ljubosumen ali imel kakšne ljubosumne izpade ne ničesar, vendar takrat, ko sva bila skupaj, sem imel dovome v njo, nisem čisto vedel, ali ji lahko čisto zaupam, recimo ko je hodila na pijače, me je mučilo, imel sem dvome, ker nisem vedel kaj ona počne na pijačah, ker se je ponavadi tole s pijačami slabo končalo, ker me je ponavadi takrat varala in nisem imel zaupanja v njo. Tega ji nisem kazal, vendar se je vsa ta žalost zadrževala v meni in nisem bil srečna oseba, vendar sem jo imel kljub temu zelo zelo zelo rad!!! od tega trenutka, ko sva začela spet ponovno, sva bila skupaj dobro leto in pol , zaveza je bila sprva zelo zelo zelo lepa, posuta z rožicami, bil sem zaljubljen in tudi ona v mene iz začetka, vendar je bilo vseeno tukaj problem moje nezaupanje. Ok, zveza je tekla, sam ji teh občutkov nisem kazal, čez čas pa sem spoznal kakšna oseba je. Ona je bila zelo ljubosumen človek, že tako malo prijateljev sem imel, vendar ji ni bil nihče od tistih prijateljev ušeč, v tem smislu, da bi bil za družbo in sem se nehal družiti z njimi. Ostal sem sam, brez prijateljev. Težila mi je, če sem po fb-ju komentiral karkoli kakšnemu prijatelju, češ, spet visiš na fb-ju, isto je bilo z majlom, čeprav sem moral hotiti gor zaradi obveznosti s faksom(da, imela je moje geslo), težila mi je, če sem zamudil 5 minut k njej, ko sva se zmenila, da se vidiva, težila mi je, če sem ji odpisal 10 minut prekasno oziroma ji nisem odpisal takoj, ker naj bi zanjo vedno imel čas, kljub temu, da sem imel za opraviti kakšno delo tako doma kot za fax in take bedarije. Težila mi je, če sem se naprimer med kakšnim odmorom pogovarjal z prijateljem med faxom in tisti čas nisem poklical nje. Bilo jih je ogromno, katere se tukaj sedaj ne morem spomniti. Bog ne daj, da bi recimo sploh pogledal kakšno punco, ko sva bila na pijači ali da bi sploh kdaj spregovori z njo, saj če sem, se je držala še cel teden in sva bila skregana ;( nekako tako je zgledala zveza dobro leto in pol, nakar me punca zopet prevara. Prevarala me je s sošolcem, takrat mi je sama povedala, da me je prevarala in da z mano noče met ničesar več. Tudi takrat, kljub temu, kar mi je povzročila sem bil še vedno ZALJUBLJEN DO ONEMOGLOSTI in je bila samo ona v mojem življenju. Zapustila me je zaradi sošolca, zgubil sem čisto vso zaupanje v njo, moje srce je bilo popolnoma zlomljeno!! Takrat sem bil čisto sam, brez prijateljev, hobijev in vsega, vse kar sem imel je bil edino fax in par prijateljev iz tam, vendar njim nisem zaupal ničesar o tem. Njuna zveza je trajala dober teden, nakar jo je fant zapustil in zopet je prijokala k meni. Nisem imel zaupanja v njo, vendar sem ji dal še eno šanso. Bila sva skupaj. Nekje v podzavesti sem vedel, da delam zelo hudo napako, vendar mi je srce velelo, da naj ji dam še eno šanso. Bila sva skupaj, vendar zveza je bila neznosna. Ona je ponavljala napake iste kot sem jih opisal zgoraj, jaz pa sem jo začel zamorjevati in začel kontrolirati kaj počne, kje je in te podobne zadeve, ker nisem imel več nič zaupanja v njo. VEM IN SE POPOLNOMA ZVEDAM, NISEM IMEL NOBENE PRAVICE DELATI TEGA, vendar ker sem jo imel še vedno zelo rad, sem si rekel, da ji bom dal še eno šanso, s tem, da jo bom kontroliral kaj počne in naj mi na ta način nebi mogla stroriti hudega. Zadušil sem jo z mojimi dejanji in tako je zveza še veliko prej propadla.

Z njo sem zgubil nedolžnost, bila je moja prva oseba, s katero sem se podal v te vode, bil sem neizkušen in sami si lahko razlagate kako je bilo vse skupaj. Ona je pred mano že imela spolnega partnerja. Saj imam rad spolnost in to in se prepustim toku romantike, samo pa vseeno se je čutila doza neizkušenosti in je na čase negativno vplivala na najine trenutne, vedno pa na mojo samozavest, še posebej, če sem med dejanji mislil, da sem slabši od njenega bivšega! No ok, od tega trenutka, ko me je tretjič prevarala sva bila v zvezi pol leta. V tem pol letu je bil prisoten obilico kreganja, zaradi takih stvari kot sem jih opisal zgoraj, sam sem delal bedarije zaradi tega, ker ji nisem mogel zaupati, uglavnem bil je polom. Nato me je po pol leta zopet prevarala, odšla z drugim moškim, meni zlomila srce, polomila, strla, ostal sem brez prijateljev, skratka čisto sam.

Takrat sem potegnil črto. Rekel sem si, da se ona ne bo več igrala z mano, ker dejansko se je. Sedaj je dobrih 11 mesecev za tem, ko je vse skupaj za mano, vendar me še vedno boli pri srcu kot nevem kaj. Boli me to, da ima ona sedaj drugega. Boli me to, da sedaj ona deli vse tiste trenutke z njim, ko jih je prej z mano.

Ključno vsega tega pa je to, da sam kot osebnost sem bil vedno bolj zadržan zase, nisem bil nevem koliko komika, navzven sem mogoče deloval kot nek “zajeban” tip, vendar to nisem bil jaz. Niti se nisem delal nekaj kar nisem, vedno sem bil to kar sem in ničesar več. Nisem imel veliko družbe, sedaj ko sva se razšla pa res skoraj nobenga. Niti sedaj, ko je preteklo toliko časa, se nihče noče družiti z mano, ker oddajam negativno energijo pomoje ker sem na nek način žalosten. Lahko jih preštejem na prste na roke koliko ljudi imam ob sebi, s tem, da poleg prištejem mojo žlahto. Minilo je veliko mesecev, ko sva prenehala zvezo, še vedno boli, pišem vam, kjer drugje ne morem izciniti mojih čustev, boli me, boli me, boli me, zelo boli. Nikoli je nisem prevaral, nikoli nisem gledal za drugimi puncami, sedaj mi je ostala samo neznosna bolečina.

Ves ta čas nisem imel samozavesti. Nisem verjel vase. Ko sem stopil v intimnost s to žensko mi je zelo primanjkovalo samozavesti, bil sem slab v teh stvareh, ker nisem imel izkušenj in ko pomislim, da sedaj to počne z drugim, kar je počela z mano in da je on boljši, ker slabši kot sem bil jaz ne more biti, sem tudi čisto na tleh in čustveno zlomljen.

Nevem kaj naj storim. Ob razhodu mi je ta punca namenila besede, da z mano itak ne bo nikol nič, dejala mi je, da sem samo človek brez samozavesti, kateri nima nobenega prijatelja(še tiste katere sem imel sem zapustil zaradi nje), in da me nikoli nobena ne bo marala.

Dobil sem odpor do ženskega spola. Kar nekaj punc je gledalo za mano v tem času, ko sva nehala, vendar imam strah stopiti sploh v pogovor z njimi, kaj šele kaj drugega. Če pa že stopim v stik z njimi pa verjetno takoj opazijo mojo nizkotnost, pač tipa brez samozavesti oziroma navadno mono in gredo od mene. Nevem, imam občutek, da je to sploh konec karšnih koli zvez z puncami. Lahko povem še to, da sedaj sploh ne znam osvajati več punc, kaj šele, da bi imel za to jajca, saj tudi prej nisem imel nevem koliko, samo sedaj imam pa še manj.

Nevem kako naj se poberem, vse tole me je zelo potrlo. V prvo sem spoznal osebo, katera me je zelo prizadela, spravila na čisti poden, na katerem ne vidim ročice, katera bi mi nudila pomoč, da bi se lahko pobral.

Prosil bi za kakšen komentar, moder nasvet, kaj naj naredim s sabo, kako naj bi sploh zgledala zveza, katera bi bila vredna vsega, ker sedaj se mi zdi da sploh nevem kaj sem imel, kako sem živel ne ničesar, kako naj živim, kako naj postanem moški, ker sedaj to nisem tudi približno. Trudim se, vendar mi ne uspeva. Vem, da v življenju ni ničesar posuto s cvetlicami ker sem to sam dobro izkusil, vendar se mi zdi da je bila tole prevelika mera zame, katera me je spravila dobesedno na kolena. Veliko časa preživim v joku, se pogovarjam z materjo o tem, samo to ni to. Ona samo govori, saj boš spoznal drugo, ki te bo imel rada, samo jaz vem, da če ne naredim ničesar sam na sebi bo bilo isto, zgodba se bo ponovila in zopet bom nesrečen. Zaradi vsega skupaj sem imel že zdravstvene probleme. Živim na na robu anoreksije, ker nimam volje, da bi jedel, ker je bila vedno in je še vedno ona v moji glavi, katera mi je zmešala štrene.

Tudi tega se predobro zavedam, da bi moral potegniti črto in dati času čas, pustiti preteklost in iti v sedajnjost, samo iz napisanega je lahko razvidno, da ne vidim poti, nevem kam naj se premikam, ker nimam nikogar, ki bi me kresnil okol kepe in mi rekel, daj se zresni in postani že dec.

Upam, da bo v življenju tudi zame posijal kakšen žarek sreče, čeprav so sedaj nad mano sami črni oblaki ;( ;(

Še dobro da imam vsaj eno “pozitivno stvar”, ko mi Nuša Derenda zapoje svoj komad Ni mi žal, se vsaj lahko zjokam in mi je potem nekaj časa bolje, ker pomislim, da bo mogoče tudi zame nekoč posijal kakšen sončni žarek… ;(;(;(;(

Pozdrav vsem,
Žan

Dragi Žan, takole bom rekel.

Dober fant si in nikar si ne želi, da bi bil dec ali tak kot so drugi recimo tvoji vzorniki. Bodi dobri stari Žan, točno tak kot si, brez olepšavanj. vse delaj samo točno tako kot čutiš, nauči pa se propoznati, kaj so čustva in kaj so misli. Kdo pravzaprav vodi, ker globoko v sebi vedno veš kaj je prav in tisto počni.

Kar pa seljubezni in spolnosti tiče, ki jo tako opevamo, pa si preberi tale sestavek.

Božanskost in spolnost

(Existence) življenje, obstoj se zgodi v dveh različnih dimenzijah. Ne-dvojna enost obstoja na eni strani in mnogo manifestacij dvojnosti na drugi strani.Vse te manifestacije različni tipi izražanja, ki ga vidimo kot življenje danes, so bistveno zakoreninjene v dvojnosti. Zato ker je tukaj dva, je tukaj mnogo. Če bi bilo tukaj ena, bi bilo samo eno. Ko rečemo dva, dvojnost je kot luč in tema, moški in ženska, življenje in smrt. ker je tukaj dva, se vse igre zgodijo. če bi tukaj bilo samo eno, ne bi bilo nobenih iger. Bil bi samo obstoj, življenje (existence)

Mnogo manifestacij, kot smo rekli, so v osnovi zakoreninjeni v dvojnosti. Ko pride enkrat dvojnost, pride tudi sex. Ko rečemo besedo sex, v večini moških glavah pomislimo na žensko, ženske misli pa pomislijo na moškega. Ampak ni tako, popki ki svetijo to je sex. Ker tistemu, čemur pravimo sex, je dvojnost, ki se trudi združiti in v procesu združitve so določene – zanesljive funkcije, ki jih narava hoče zapolniti kot roditev, ustvaritev in preživetje vrste. Vedno se dvojnost želi srečati, kajti tisto kar je bilo eno, se je manifestiralo kot dvojnost in sedaj ima hrepenenje, da zopet postane eno ves ta čas.

To hrepenenje po enem, se pokaže v različnih oblikah. Ko ste mladi in vaša inteligenca prekipeva od vaših hormonov, je sex ena izmed poti. FIzični sex, je ena izmed možnosti. Ko pridete v srednja leta, ko je vaša inteligenca preplavljena z vašimi emocijami, potem je ljubezen ena izmed možnosti.
Ko preidete vse to in če iščete isto združitev, na veliko večjem nivoju zavedanja, potem temu rečemo Božansko (Divine), lahko tudi ples, petje, yoga,.. Tukaj je ogromno besed za isto stvar.

Ti dve energiji, ki jo človeška rasa imenuje moški in ženska, se neprestano želita združiti. V istem trenutku, razen ta težnja po združitvi, ni ničesar podobnega med njima. So ljubimci in sovražniki vse v istem času. Neprestano gre to naprej, zato ker so različni. Če iščeta podobnosti, tukaj ni skupnih tal, ampak privlačnost nasprotnega je vedno prisotna. Kar poimenujemo nasprotno je vedno relativna stvar.

Torej cel proces, ki se nanaša na sex je samo dve nasprotni si strani, ki poskušajo postati eno.
Namen sex-a, je torej dober, ampak metode so pa brezupne. Nikoli ne boste v resnici postali eno. Namen je v redu, da žalite postati eno, ampak metode so brezupne.
Ker je vključen užitek, vedno povleče ljudi. Ampak enost v resnici nikoli ne pride. Zato bi jo radi srečali v območjih emocij in razuma. Poizkušamo najti neko skupno točko. Imamo radi iste stvari, imamo radi isti sladoled, isto barvo, tako kot to, ljudje želijo najti neko skupno točko, ampak v resnici tukaj ni skupne točke, se samo učimo uživati v nasprotnem in počasi postaja brezupna stvar.
Narediti preprost fizični akt lep, smo izumili vse vrste dekoracije okoli njega. Brez teh dekoracij, je večina ljudi, nepripravljenih iti v čisto preprost fizični akt. Večina ljudi, se preprosto ne more soočiti z osnovnim fizičnim aktom, takšnim kot je, če ni okoli dekoracije, počutijo se opolzke, počutijo se kot živali. Počitili bi se tako osnovne in fizične, kar je realnost. Na nek način, bi radi zameglili našo vizijo realnosti z veliko dekoracije. Vedno dodamo emocije zraven, ker brez emocij, bi bili zelo grdi.
Torej, sex je naravna stvar, Seksualnost pa smo izumili sami. Razumemo to? Sex je naravna stvar, je fizična, je tukaj v telesu, ampak sexualnost je nekaj kar smo izumili, kar smo mi skreirali. Je psihološko.
Tukaj ni nobene takšne stvari kot sexualnost, je nekaj kar smo skreirali sami. Danes je to radikalen svet, ni več zdravo, v toliko različnih pogledih postaja že bolno. Ker če je sex v telesu, je v redu, je lepo, v trenutku ko stopi v naše misli, postanejo perverzije. Nima nobene veze z vašimi možgani, ima samo veze z vašim telesom, v bistvu pade v naraven prostor kamor pripada. To je samo majhen aspekt nas, ampak danes je postal zelo velik aspekt nas, je že postalo skoraj življenje samo.
Če pogledamo moderen svet danes, recimo 90% človeške energije je porabljena za iskanje ali preganjanje ali izogibanje sexu. V katerokoli smer že. A ni tako?V katerokoli smer, postane velik aspekt našega življenja, v bistvi pa je zelo majhna stvar, če gledate na moškega in žensko fizično, je zelo majhna razlika.
Tako enostaven fizični proces, bi radi spremenili v tako veliko stvari, ki to niso. To je samo naraven trik za reprodukcijo, če te privlačnosti ne bi bilo, potem ne bi bilo reprodukcije. Vrsta bi takoj nehala obstajati. Ampak sedaj smo pa narediti tako veliko razliko med moškim in žensko, kot da bi bile dve različni vrsti. Nobeno drugo bitje nima toliko problemov s sexom, kot človek.

Če to imajo v telesu, potem to imajo, če tega nimajo, potem so svobodni tega. Ampak v ljudeh je to nonstop prisotno v njihovih možganih, neskončno.
En veli razlog, zakaj se to dogaja, je v preteklosti, posebej bolj na zahodu, ko so religije začele zanikati enostaven fizičen proces v takšnem obsegu, da so ga naredili tako grdega, da niso mogli sprejeti osnovno biologijo človeškega obstoja.
religija naj bi pomenila osvoboditev. religija pomeni svoboda. Kako naj bo tukaj svoboda, če ne more sprejeti osnovno biologijo človekovega obstoja, namesto tega gleda čez omejitve bioloških procesov, radi bi zanikali osnovni biološki proces. Začnemo govoriti, da če je nekdo res svet, če je nekdo res božji, se ne more roditi iz tega, mora priti brez tega.
Ko ne moremo sprejeti osnovnega biološkega procesa, tukaj se suženjstvo začne. Ko se ne sprejme, osnova razlika med moškim in žensko in kaj se zgodi, to je to kjer se začne celotno izkoriščanje ženske. če ne bi imeli problema z biologijo, ne bi imeli razlike med tem, kdo je kdo. vsak bi bil tisto kar je vreden.
Če je sedaj kdorkoli rojen kot devica ali prostitutka, kaj ima to veze, kaj je to za nas en problem. Samo to, koliko je človek vreden, to je vse kar nam je pomembno. Torej, če je kdorkoli ženska ali moški,zakaj imamo s tem problem? Koliko je ta človek vreden, to je se kar bi nam moralo biti pomembno.
samo zato, ker ne moremo sprejeti enostavnega biološkega procesa, od tu izhajajo vse razlike in vsa izkoriščanja. In na žalost,teh nekaj religij zanika osnovno biologijo življenja.
Ne rabite narediti biologijo sveto, ne jo narediti zaničljivo. Enostavno tukaj je in to je življenje. Tako je tukaj, zaradi katere obstajamo. Je samo življenje. Če torej veste kako živeti brez dekorativnih okraskov ali brez da bi jo naredili grdo dobi tisto svojo naravno lepoto.
Seveda ta biološki proces, ki mu pravimo sex, je v osnovi reprodukcija. In če ne bi bilo te spolne različnosti, če ne bi bilo te spolne privlačnosti med moškim in žensko, bi do sedaj moški pobili že vse ženske na planetu.Bi že zdavnaj izumrli. Samo zato ker je tukaj prisotna globoka potreba , nas je obdržala pri življenju. Fizična moč, da moškim moč da lahko fizično uniči žensko. Če ne bi imel nobene potrebe, bi jo uničil že dolgo nazaj, Enako bi se zgodilo tudi pri ženskah, samo zato ker je tukaj obstaja skupna potreba, se zgodi rpeživetje.
No ta potreba med dvema spoloma, dvema bistvoma, iste zvrsti , to je dobro za preživetje, Ampak če iščeš nekaj preko tega preživetja, pa ti ne bo nikoli dovolj. Četudi ljudje, ki so v tem procesu, ali ljudje, ki so aktivni v tem procesu ali ljudje na različnih nivojih, brez okraskov svojih emocij, ne bi bili pripravljeni da gredo skozi to.
Na žalost se zahodnim (razvitim) državam to dogaja, da je njihov najvišji partnerski odnos, na sex podlagi. Nič drugega ni partnerski odnos, če ne temelji na sexu. Na žalost, se to zgodi, ker se tako močno identificiramo z lastnim telesom. Bolj ko se poistovetimo s telesom, sex ali sexualnost postane bolj bolj pomembno. manj kot se poistovetimo s telesom, boste videli, sex upada.

V vaši družbi lahko vidite, ko nekdo postane zelo intelektualno aktiven, postane poistoveten s tem svojim intelektualnim procesom. Ali ne vidite, kako sem mu zmanjša potreba po sexu? Nekdo, ki je fizično poistoveten s svojim telesom, v njemu je ta potreba zelo velika. Vedno je tako. S tistim, kar si poistoveten, vse to funkcionira preko tebe. Torej v vsakem partnerskem odnostu, ki je sex-orientiram, če en dan odkrijete, da v partnerju ni nič več emocij, da je smao še telesno, se kar naenkrat počutite zlorabljeni. Konec koncev, je samo sex, je fizično. To je vse kar je lahko, ampak brez okraskov teh emocij, boste videli da ni dovolj, da je navadna zloraba.

V sex-orientiranih partnerskih odnosih, ponavadi gre to mimo v obliki ljubezni, ki se kaže kot vzajemna korist. Ti mi daš to, jaz ti dam tisto. Če mi ne daš tega, ti pa jaz ne dam tistega. V nasprotnem, tam kjer je razmerje bazirano na sexu, če ni besede ljubim te, kar bi rad, se ne bo zgodilo 🙂
Ko človek preseže omejitve te dvojnosti, ko borba dvojnosti izgine, smao takrat se božansko manifestira v tebi.
Karkoli že pripisujemo božanskosti, je to ravno tako zlorabljena beseda, vemo pa, kaj pa mislite kot božansko, če je nekaj božanskega, tam kjer bi moralo biti, ali če je to lahko.
Rad bi samo, da pogledamo na stvari takšne kot so. Ne delamo nobene nove teorije filozofije., samo zato da bi podprli človeško sexualnost. ne vidimo razlogov, zakaj potrebujete filozofijo, da bi imeli sex, je čisto biološke narave. Ampak ljudje vedno predlagajo filozofijo, da imajo lahko sex. ne delajmo teorij iz tega.

Prva stvar ki jo naredimo iz ene tako preproste stvari, je v dobro ali slabo. Potem pa bi radi našli filozofijo, ki bi spodkopavala slabo, da bi jo še vedno lahko imeli.
Je nepotrebno, toliko enih komplikacij.. Če bi samo videli enostavnost tega kar je, bi bil to zelo enostavno področje vašega življenja. Če pa jo naredite kompleksno, pa postane en velik del vašega življenja.
Če torej obstaja božanskost, kje bi lahko bila? Če je tukaj nekje, zadev, ki jih enačimo z božanskostjo, potem bi morala biti povsod. Če je smao v tebi ali meni, ali v cerkvi ali v templju, ni v redu?
Če obstaja nekaj čemur pravimo božanskost, potem mora biti povsod. če je nekaj povsod, kakšno sposobnost bi morali imeti, da jo poznamo? Kakšna sposobnost moramo imeti, da lahko izkusimo nekaj kar je povsod? Trenutno edine sposobnosti izkušenj, ki so v nas, so preko 5 čutov.
Teh pet naših čutov ne morejo izkusiti ničesar, če ne gledajo na stvar iz perspektive, zunanjega gledanja ali če ni nobene primerjave. Samo zato ker je tukaj noč, vemo da je tudi dan, Če ne bi bilo noči, ne bi poznali luči – dneva. Tako so narejene naše oči, samo ker je tišina, vemo kaj je zvok. Drugače jih tvoje ušesa ne bi mogle zaznati. Tvoji čutni organi vedno zaznajo vse samo v primerjavi, vedno samo v koščkih, ne zaznajo ničesar v njihovi totalnosti – popolnosti. vse zaznajo samo eno stran vsake stvari. Če pokažemo prst, vidiš samo eno stran, druge ne moreš videti. Tako so tvoje oči narejene.

Nekoč je bila riba, ki je bila filozof. A sploh obstaja kdo, ki ni filozof? Vsak ima kakšno filozofijo za karkoli že počne. če vprašaš pijanca, zakaj pije, ima dokaj trdno filozofijo zakaj pije. Če vprašaš lopova zakaj krade, ti bo zagotovo povedal dokaj trdno filozofijo zakaj krade. Četudi vprašaš sex – manijaka zakaj je tak, ti bo znal povedati trdno filozofijo zakaj je takšen.

Za kakršnokoli neumnost jo ljudje počnemo , imamo podporo naše lastne filozofije. brez filozofije, te neumne stvari ne moremo več početi naprej,. Naša inteligenca nam ne bi dovolila, da bi delali to še naprej, če nimamo svoje lastne filozofije. Lahko greš in delaš stvari dan za dnem, ne da bi karkoli mislili.. Še posebej če dobimo Božjo štempiljko na našo filozofijo, ni se nam treba obrniti nazaj in pogledati, gremo lahko mirno naprej in delamo neumnosti do neskončnosti.

V tistem trenutku, ko dobimo Božjo štempilko na našo filozofijo smo v redu, ne rabimo več uporabljati naše inteligence.Ali vidimo jasnost na licih takšnih ljudi? Z vsakim je tako, vseeno je kateri religiji pripada kdo, kateri neumnosti kdo pripada, v trenutku ko ima Božji štempel na to kar verjame, to je to.

Tako je tudi ta naša riba filozof, bila nekoč v veliki mizeriji, sedela v kotu in razmišljala, tudi mi vidimo neskončno ljudi, tudi na forumu, kako neskončno razmišljajo. Torej ta riba v tem globokem razmišljanju in mizeriji sreča drugo ribo ki priplava mimo. Pa jo ta vprašal. O filozof, zakaj si tako nesrečna. Kaj se je zgodilo s tabo.. Ona odgovori, sem v hudih problemih in jo vpraša. V kakšnih problemih. Filozofska riba odgovori. Kamorkoli grem, ljudje govorijo o oceanu. Le kje je? Vsi govorijo o njem.

Torej problem je, ker je v oceanu, je del oceana, je ona sama ocean v mnogih pogledih. Ampak ni možnosti, da bi to zaznala. Če si zunaj, ga lahko vidiš, to je ocean, to ni. Vendar ko si v njem, ne moreš vedeti. In isto je z božanskostjo. Ko je tukaj nekaj, s čimer lahko to primerjaš OK, to je božanskost, to je nekaj drugega, to lahko prepoznaš. Če pa pravimo, da je božanskost vsepovsod, kako jo lahko prepoznamo. Kako jo lahko izkusimo. Ker edini način trenutno, da izkusiš življenje je preko tvojih 5 čutov. A ni tako? Torej če je to vsepovsod, kako naj to izkusim. Kako naj to vem? Torej znotraj omejitev teh petih čutov, ni možnosti, da to spoznaš izkusiš.

Iskanje božanskosti ni nekaj kar lahko začneš kot začneš nek projekt. Ko se rodiš, se začne iskanje, vendar nezavedno.

Iščemo eno ali angleško “oneness” Vse kar lahko razumeš je povezano s tvojimi 5 čuti. Edina pot, da spoznaš življenje trenutno je preko 5 čutnih organov. Ja? Je tako? če iščeš preko fizičnega telesa, preko čustvenega telesa bo vse vedno ostalo dva, enosti ne bo., pa ni važno kaj delaš.

Je res? Ljudje delajo toliko neumnih stvari, da bi našli enost ali združitev v enem. ampak se ne zgodi.nekaj momentov bo že prišlo, ampak kmalu bodo ljudje spet razpadli. Samo fizično ali čustveno zadovoljstvo ni nikoli dovolj. Vedno nekaj manjka. Fizično telo pomeni ujetništvo , ker v tem obsežnem obstoju je to majhno telo ločeno od bistva. Če se poistovetiš samo s tem malim telesom, potem je tukaj vedno prisoten vonj po nesigurnosti, to je občutek da smo izgubljeni. Vsaj 60 % ljubezni se zgodi zaradi nesigurnosti in ne zaradi ljubezni. Sploh ne zaradi užitka, temveč zaradi nesigurnosti. Ko prideta dva telesa skupaj se zdi in občutiš nekaj malega sigurnosti , ampak ponavadi samo za nekaj trenutkov.

Večina medsebojnih odnosov, predvsem sex orientirani odnosi so narejeni zaradi tega, ker bi se ljudje drugače počutili izgubljeni sami s sabo. A ni tako? S samim sabo so totalno izgubljeni. Sploh ni zaradi ljubezni, ali užitka, samo zato ker je tukaj nek občutek varnosti, zato prideta dva skupaj.

Če samo na ulici pogledaš v obraze ljudi, ki imamo vsega na pretek, koliko je nesigurnosti v ljudeh. Veliko več, kot na beračevem licu nekje na vzhodu- bolj revnih deželah. To pa je zato, ker zahodni svet preprosto da več na fizično identiteto, preveč se poistovetijo z njihovim fizičnim telesom. Bolj kot se poistovetiš s svojim fizičnim telesom, bolj in bolj postajaš nesiguren, zato ker to telo ni nikoli varno, naslednji trenutek se ti lahko kaj zgodi. Mar ni tako?

Ko se enkrat identificiraš s svojim fizičnim telesom, potem je nesigurnost naravni pojav. In potreba po sexu in iskanju partnerja se dramatično poveča, ko so ljudje nesigurni.

Torej iskati duhovni proces ne pomeni iti v cerkve, temple, ne pomeni verjeti tistem kar so starši rekli, ne pomeni verjeti tistemu kar so duhovniki rekli, ne pomeni verjeti kar so knjige rekle, četudi so to takonimenovane svete knjige celega sveta rekle.

Enostavno pomeni, ta iščeš orodja, da lahko greš preko omejitev, ki jih dojemaš preko 5 svojih čutov in doživiš nekaj več kot le fizično.

To je to, kar duhovni proces pomeni.

In ko boš znal razločiti kaj je bistvo, boš tudi našel tisto kar je tebi namenjeno.

Primož

Fant, čez dvajset jih imam in preživela sem vse isto kot ti. Bolelo bo nekaj časa, ampak ti na srce polagam pejt med ljudi in ne se zapirati med štiri stene da padeš v depresijo (kot sem jaz naprimer takrat pri prvi zaljubljenosti). Kot je že nekdo zgoraj rekel bodi ti in ostani kar si. Še se boš zaljubil in še boš trpel, in še, in še, in še…ni zadnja verjemi. Vse kar ti lahko povem je, da se zdaj učiš kako se postaviti sam na svoje noge, kako živeti ZASE in sam s seboj. Ženska je bila čustvena pijavka, žal. Bodi vesel, da si se rešil take osebe. Naredi kaj zase zdaj…najdi si zanimanje, prefokusiraj misli. Težko je, ampak mine s časom, verjemi. Pa drži se pokonci. Lp.

Kot prvo je škoda, da je tako dobrega fanta strlo nezrelo dekle. Sicer, pa je takšna pač pot odraščanja. Trnova, lahko je še bolj trnova, če dopustiš, da te osebe potrejo. Ti si jo prevečkrat spustil v svoje življenje. Ne vem, predvsem začni bolj nase gledat in ne vlagat toliko pozornosti na to punco in na to, da moraš pa sedaj v tem trenutku imet punco, ampak delaj na sebi, poišči si prijatelje in hobije in vedi da nisi edini s takšnimi izkušnjami in da se je treba pobrat. In ker nikoli ne vemo kaj nas v življenju čaka, je lahko ta izkušnja, da te punca prevara, še zelo mila, se opravičujem, vem da ti je hudo, ampak življenje lahko prinese še hujše izkušnje, zato, hey!!!! Mlad si, pa četudi se bolj zase držiš, še vedno lahko najdeš somišljenike in hobije ki te veselijo in punce ki imajo podobne poglede na vezo kot ti.

Pozdravljeni,

prvič pišem na tem forumu. Vidim, da ima dosti ljudi “podobne” probleme. Dosti odgovorov sem že najdel v vaših komentarih ampak bi prosil za nekaj več pozornosti. Upam, da bom napisal čimkrajše kot se da.
Tako… Star sem 20 let. Z svojo bivšo punco sva začela pri rosnih 15 letih. Mlad in zaljubljen sem se dobesedno sprehajal skozi življenje. Enostavno nisem poznal nesreče. Bila sva mlada ampak na nek način “zelo odrasla”. Sedaj po 5ih letih(11. september 2006-začetek zveze).. Sem ostal sam. V vseh teh 5ih letih, sem sam prišel 3x do križišča.. biti ali ne biti z njo?.. Nakoncu sem z dosti pogovora in dosti razmišljanja vedno ostal v zvezi( za kar mi NIKOLI ne bo žal!) Ona je prišla v dilemo samo 2x… Lani novembra mi je priznala, da si je pisala sms-e z nekim fantom. Da sta bila dvakrat na pijači… Enkrat vsi skupaj (sošolci-sosošolci). Drugič pa je bila z njim sama..( kar sem izvedel potem od njene prijateljice ne od NJE!… da sta se dobila da razščisti stvari z njim torej da mu pove da se več ne moreta dobivat, nista pa imela ničesar.) Junija letos je bila spet kriza iz njene strani.. Kar naenkrat ni hotela več biti z menoj. Jaz sem to z težkim srcem sprejel ampak je vzela vse svoje stvari in odšla. Po 2h dneh premora sva bila spet skupaj. Do začetka prejšnega mesca. Bila sva v kinu, ko sva prišla domov se je začela obnašati čudno. Kot, da je shizofrenik… izgubila je njen značilen pogled.. kot, da je obupala nad vsem. Pogovarjala sva se, da hoče narazen. Jaz sem se prvič jokal in izpadel vrjetno kot največja reva. Povedala mi je, da si spet piše z nekom ampak zgolj prijateljsko. Jaz tega nisem prenesel in sem šel vstran. Prijatelj mi je svetoval naj se pogovorim dokonca in probam rešit zadevo. Tako sva se začela pogovarjat še isto noč. Da bi rada bla skupaj z mano in da se morema večkrat pogovarjat o nama in najini zvezi. Še isto noč je hotla prespat pri meni. Ker sem hotel, da se vidima drugi dan sva se drugi dan takoj zjutraj tudi začela pogovarjat. Prvo me je ona prosila, da sva spet skupaj.. pol je naneslo, da sem jo jaz. Tako sva se nasledni dan tudi dobila… bila sva na kopališču, zunaj sva jedla.. itn bilo je vse vredu. Drugo jutro se zbudi .. ker jo poznam boljše kot se pozna sama sem takoj občutil tisto nesigurnost. Vedel sem, da je nekaj hudo narobe ter, da ni samo kriza hočem-nočem. Bila sva na sprehodu in se pogovorila… ker ševedno nisem izcimil resnice iz nje.. oz zdelo se mi je da nekaj prekriva… mogoče se je zaljubila ali pa kaj… Sem jo napol-iz-upanja-da-se-to-ni-zgodilo vpraša če me je slučajno prevarala.. Rekla mi je da… Dostikrat odreagiram tako, da se zadeve ne zavedam kadar se zgodi. V tistem trenutku pa sem bil vseposod samo zraven nje ne. Ne jasno sem ji govoril, da bova to dala skupaj skozi in da bo boljše.. Ona je rekla, da hoče… Oba sva bila v šoku… Zvečer bi se morala dobit.. ampak ni prišla.. ko sem jo poklical je rekla, da se ji smilim. Izpovedal sem svojo jezo in odložil. Čez eno uro sem jo spet poklical in rekel da rabima minimalno en tedn pavze, da premislima… strinjala se je z mero upanja, da ji vseeno oprostim(vsaj tako se mi je zdelo). Takoj nasledni dan sva se pogovarjala kako sma in kdaj se dobima… čeprav je pogovor trajal kratko. Čez 3-4 dni mi pove da ne more več brez mene, da spi v moji majci cele dneve , da bi rada spremenila vse za mene da me ljubi ne vem kaj.. Jaz sem bil pripravljen vsaj probat pozabit. Tako sva se dobila… se zaljubila v enem dnevu(smešno vem)..in bila skupaj “srečna” 3 dni… na kar jo je spet primlo nekaj, koda je obsedena. Zaradi tega sem postal nervozen in nisem več zdržal. Rekel sem ji, da se morava dobit nujno. Ona je rekla , da ima tudi nekaj za povedat. Vedel sem, da je konec zveze. Dobila sva se… vprašal sem jo miljon stvari ampak ševedno ni bla 100%.. in to me je bolelo. Sedaj nisma več skupaj pa čeprav si to ševedno ne želim…

Rad bi povedal, da punca prihaja iz razdrte družine(oče alkoholik). Kjer ni vse porihtano ampak res ni. V drugem letu najine zveze ji je umrla takrat najboljša prijateljica za rakom.. šla sva skupaj skozi to. V istem letu so se z mamo in bratom odselili vstran za dva mesca od očeta. Šla sva skupaj skozi to. Pred enim mescom ji je umrl dedek, pred 3mi leti drug… šla sva skupaj skozi to. Nikoli ni imela neke res prave prijateljice za pogovor..Na kratko bila sva več kot par… bila sva najboljša prijatlja in zaljubljenca. Sedaj po 5ih letih … punca ni bila dovolj stabilna, da konča razmerje na “lep” način… in me je prevarala… češ to je zadnji akt v zvezi…

Delila sva si sanje, upanje izkušnje in mladost. Jaz se imam za zelo duhovnega… Ona je trdila isto. Skupaj sva bila v Mb, ko je imel nastop Nick Vujicic… Ne vem če ga poznate. Motivacijski govorec, ki vbistvu spodbuja ljudi skozi vero(ampak jo NE vsliljuje!) Tam sem bil z njeno mamo in z njo. Vsi smo uživali. Svet v katerem živimo danes me je vsaki dan znova in znova opominjal na tako kakšno srečo imam, da sem jo spoznal. Na vsakem koraku sem slišal varanje in razne spletke. Ona pa se je v to šele zapletla. Njena sedanja najboljša prijateljica je punca ki je varanje že doživela ampak nekako tako, da se je čisto spremenila(negativno). Vse te moralne vredotne, ki sma jih mela je zgubila zaradi okoliščin kakršnih danes živimo. Njene prijateljice, mesto kot samo.. ljudje tukaj ko živijo. Facebook in tako naprej… vse to je izbrisalo njene vrednote. Danes 2 tedna po tem, ko sem zvedel da me je prevarala in da nisva več skupaj. Je ona “srečna” jaz pa sem zgubil smisel za vse kar sem imel. Imam prijatelje tudi tiste taprave imam nogomet ima družino… imam vse. Ampak nekako je bila ona to lepilo, ki je to vse skupaj držalo. V njenem primeru je bilo podobno. Vendar pravih prijateljev nikoli ni imela. Imela je skoraj samo mene.. vsaj jaz sem bil tisti kateri je njene probleme reševal z njo skupaj. In danes… ko so problemi prešli(kar seveda niso ker je vedno več ne majn problemov) je ona šla vstran češ da ni zaljubljena več. Vbistvu pa beži od svojih problemov… kar jaz nisem nikoli bil.

Ne razumem tudi zakaj mi je kar 3x v eni uri rekla, da bova mogoče spet skupaj čet pol leta , leto dni. Koda nima realne slike o vsem tem kaj se dogaja?!…

Lahko bi pisal in pisal miljon stvari in vrjamem, da sem nor in mlad in naiven…
Ampak imam vrednote, ki jih dandanes ni več niti pri 50 letnikih.. kaj šele mladostnikih…
Imela je tudi ona tak vrednote…

Zanima me vaše stališče in vaše mnenje.Tisočkrat sem v glavli premlel ampak nakoncu sem vedno zgubljen. Veselim se prihodnosti.. ampak ne razumem nje… ne razumem te situacije. Bila je bolj odgovorna bolj “realna” kot jaz. Sedaj pa je pri svojih 20ih postala otročja.. Koda je prišla iz osnovne šole…. Vrjamem, da smo mladi in se šele spoznavamo. Ne trdim, da bom jaz skozi življenje šel z istimi misli… Ampak nikoli še nisem videl, da človek zgubi vse moralne vrednote in da poruši vse svoje temelje čez noč.

Vem da je res dolgo, ampak če je kdo prebral sem hvaležen za vsak komentar.

Pozdravljeni spet jaz…

… Nekako sem prišel na zaključek, da sta dva kriva za tango… Ne vem če je normalen občutek ampak del krivde za vse to dajem na sebe. Kadar se spomnim koliko stvari me je prosila, da jih narediva pa jih nisem ker pač nisem…(spremenim frizuro nazaj,greva na nore kraje itn). Če me ne bi prevarala bi zdaj v tem trenutku odšel po njo in ji omogočil vse kar ji takrat nisem. Imam lastno teorijo, da če bi me pustila brez prevare(čeprav me je prevarala, da me je lahko pustila..bolano) bi ševedno lahko bila skupaj… Nočem izpast koda se bi zdaj moral prilagajat njej celo življenje pa spreminjat videz itn. Ne ampak v tem trenutku sem se zavedal kolko stvari sva naredila narobe. Da sva vbistvu nakoncu živela kot 50 letna zakonca in se vzela za samoumevno. Kar je normalno…. Mogoče ševedno nisem čisto trezen po vsem tem. Ampak ŠEVEDNO mislim, da si oba zaslužima še eno možnost… Prebral sem dosti člankov o tem.. če je nekdo “obseden” z partnerjem. In jaz sem postal nakoncu že točno to… Čeprav je najina zveza bila sestavljena iz 2h delov…. Prvi je bila njena “močna” navezanost na mene. Drugi del pa je bila navezanost bolj moja stvar. Upam, da mi bodo starejši oz izkušenejši povedali in svetovali. NE DAJEM ji izgovore!.. ker za to kaj je naredila ni izgovora!!!NIKOLI!!!… Ampak sem nekako obstal v trenutku… ki je boleč tako bolj da ne more bit. Ker sem bil prevaran…. boleč ker je ona naredla narobe vse kaj je lahko.. Ker če bi me pustla normalno bi lahko bla šebilokdaj skupaj!!!…. Ampak ne vem od kod ta ideja, da lahko vse poboljšama… da lahko popravima… da si zaslužima to. Čeprav me ona “ne ljubi” več…

Hvala za nasvet.

hejla! ful se mi zdijo zanimive vaše izkušnje in moramo si priznati, da se živemu človeku lahko glih use zgodi….žal mi je samo da so take poštene ljudi prizadeli prav taki podli ljudje….srčno upam oz ne, v bistvu verjamem v to, da vam po ratalo zadeve prebolet in da boste našli nekoga ki vas bo vreden!!!! (in obratno).

Mene pa zanima neki druzga….s fantom sva recmo da u 5 letu zveze..in se je letos zgodilo da me je prevaral 🙁 ni spal z drugo, ampak je pa prišlo do poljubljanja…..to mi je povedal sam, recmo dva tedna od tega….cenim to zlo kot pozitivno, vseeno pa ne vem zakaj je do tega sploh lahko prišlo???
normalno da sva imela kšne nesporazume, sva se pa drugač dober zastopla…bi me pa zlo zanimal, zakaj se je sploh spustil u to? kaj je sploh razmišlal ob tem?? ne vem če me zastopite…ampak jz sem že tud bila u taki situaciji da je ker tip neki namigoval, ampak sm se odmaknla in ni blo nč!! a veste kej mislim? – sm razmišljala zravn..ne pa neki s tokom….

Minkaa, ne mormo vedet, zakaj se je to zgodilo in ne mormo vedet, kaj je ob tem razmišljal. A želiš, da ugibamo? Tip se je počutil negotovega, potreboval je potrdilo, da je še zaželjen. Kdor se sprejema, tega ne potrebuje.

hvala Marko, si mi že mal bl razvetlil zadeve! 😉

kameleonx.
Odgovoril ti bom le glede ljubosumnosti tvoje punce. Ko človek ve česa je sam zmožen, takrat zaupanja ne more imeti v drugega. Ker si še zelo mlad in imaš še zelo veliko pred seboj ti lahko dam le nasvet. Občutki zaljubljenosti so seveda krasni in zdi se nam da nič ne more zkaziti tega.
Realnost pa je povsem drugačna ko mine zaljubljenost. Prizadetost, trma, besede in dejanja ki bolijo in še in še. Tukaj je treba biti moder in ne takrat ko hormoni norijo sami od sebe. Metulčki vedno odletijo. Spoštovanje, skrb, iskrenost, zaupanje je trdo delo dveh v kompromisih, prilagajanjih, interesih itd.

Lp

Vem da ti je hudo, tudi meni je bilo kar nekaj časa, da ne omenjam, da sem več kot leto dni čakala in upala da mi bo rekel oprosti, ne bi te smel tako prizadeti, in da se bo vrnil k meni. so dnevi ko si čisto na tleh in dnevi ko si že malo bolše volje. po dolgem času sem ugotovila, da za eno osebo ni vredno jokati. sploh ne za tako ki te nalašč prizadene. in to dvakrat. za tako osebo, ki uživa v povzročanju bolečine drugim. ko ugotoviš da moraš najprej imeti rad sebe, spoznaš da take osebe nisi vreden. ne,vreden si mnogo bolše osebe. ko zdaj pogledam nazaj, koliko solz sem prejokala za njim, koliko dni nisem šla ven, kolikokrat sem pomislila nanj in nato še krivila sebe, za njegove napake, pomislim, da sem bila res nora, da sem se spustila tako nizko in zanemarjala sebe. če ga še kdaj srečam, ne bom mogla mimo kar tako. verjetno bodo sprva privrela na plano tista čustva, ko bom tako vesela da ga vidim, ko pa se bom zavedla kaj vse je počel, se bom pa od sramu zaradi uničenega ugleda pogreznila v zemljo.

upam da ti je moja zgodba kaj bol pomagala, že jaz se počutim bolše po tem kar sem napisala. povem pa ti to, da se ne sekiraj zaradi tiste, ki te je prizadela. ko si človek zaljubljen, si slep. vsi ti govorijo kaj počne okoli, pa ne verjameš. ko pa to vidiš na lastne oči ti je pa žal, da nisi verjel tisočim ljudem, ki so to vedeli že toliko časa pred tabo.

najbolši način da jo preboliš je, da postaviš sebe na prvo mesto in se zavedaš da si najprej pomemben ti in tvoja čustva, šele potem so drugi. ko boš imel rad sebe, se boš zavedal, da si vreden poštene osebe, ki ti bo zvesta, bo dobra do tebe in te ne bo namenoma prizadela. šele takrat boš spoznal da te imajo ljudje radi in te spoštujejo.

prebrala sem, da si ji dal še drugo šanso. tudi jaz sem to naredila. pa ni bilo vredno. danes spoznaš človeka, jutri pa se spremeni v nekoga ki ga nikoli nisi spoznal. kdor vara enkrat, vara vedno. človeka ne moreš iz danes na jutri spremeniti. ko si zaljubljen si slep in rečeš dam ti še eno šanso, samo zato, da imaš tisto osebo, ki ti toliko pomeni, ob sebi, čeprav veš da te lahko prevara spet in spet. ko se zaupanje enkrat poruši je porušeno. nič več ga ne popravi. vedno dvomiš v to osebo.

sama vem, da sem se iz te izkušnje res veliko naučila. naslednjič nikomur več ne dam druge priložnosti. to pa samo zato ne, ker jo potem izkorišča in naredi isto kot prvič.

zame moj bivši in tvoja bivša nista vredna da bi ju kdo zares ljubil. želim jima vso srečo in ne želim, da ju kdo kdaj prizadene, ker to pač ni prijetno. morda pa se še kdaj najdeta in bosta skupaj..

Ne morem ti reči drugaga, kot da si kreten in ti kot takemu ni pomoči! Sorry, ampak tako je.