Najdi forum

Kje se naredila napako??To se sprašujem že deset dni….a sem res tako slaba žena in mama??Toliko vprašanjev se mota po moji glavi.To me je popolnoma uničilo.Nevem,kako naprej.Na svoji koži sem občutila,kako prevara boli,prej sem samo o tem brala in se čudila,zakaj prevarane ženske tako jamrajo,kako naj grejo naprej..itd..pa sem si mislila sama pri sebi…če zveš preprosto greš in živiš dalje.Ampak zdaj,ko je to doletelo mene..pa ne gre tako zlahka.
Rada bi mu verjela,rada bi mu oprostila,ampak ne vem,če bom lahko šla čez vse to.Ne bom zmogla.Nikoli nebi imela srca,da bi zmotila poročenega moškega..NIKOLI!!!!!!Vsaki ljubici privoščim,da je tudi ona nekoč prevarana,ne da samo vara.Pa sej krivda je na obeh straneh.
Razmišljam o najhujšem.

prevara, škodoželjnost, privoščljivost, jeza… vse so to čustva in dejanja, ki nas nikoli ne spravijo iz kroga lastnega trpljenja.
vse je samo življenje in dokler v istem sporočilu privoščiš, si jezna, samo zato ker je tebe nekdo prizadel, se boš težko rešila bremena bolečine.

Saj veš kaj pravijo, odpustiti moraš, to je edini način,da se znebiš bremena.

Odpustiti ne pomeni, sprejeti nazaj in se vrniti v staro življenje, oprostiti pomeni tudi samemu sebi, ne da bi se spraševal, kaj si narobe naredil.

Tako je življenje, tako je določeno, ti pa imaš še vedno možnost iti naprej, lahko ap tudi ostaneš tam kjer si.

Kako iti naprej? Upoštevaj napisano zgoraj. Oprostiti moraš, tudi sebi.

primož

************************************************************************************* www.mgc-bistrica.si Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben. [url]https://www.facebook.com/med.over.net[/url]

Kaj pa možu privoščiš? Da te še naprej vara? … on te je varal namreč, on je želel, on je zavestno to delal in NI ga ona prisilila!

(nisem ljubica, samo realno gledam)

nova
Uredništvo priporoča

Vem,kako te je to prizadelo in uničilo.To je šele začetek na poti,ko se boš morala zavestno sproti pobirati,da te ne odnese.
To,o čemer pišeš je isto,kot,da bi jaz pisala pred 15 leti.Bolečina je prehuda,da bi jo razumel tisti,ki ni šel čez vse to.Zato pa je lahko biti pameten takrat,ko nisi osebno ti vpleten in si misliš,o hvala Bogu,da se to ne dogaja meni.Žal nikoli ne vemo,kdaj nam kdo nasadi roge.
Večina obsoja samo poročene moške,ki skačejo čez plot,ljubice pa so nedotakljive.Zmotno!Če one ne bi bile za akcijo ne bi bilo skokov naokoli.Če je akcija,je tudi reakcija.Če ni akcije ni reakcije.Tudi jaz se sprašujem,kako lahko gredo nekatere s poročenimi in si mislijo,da je krivda samo na njem,one pa so nedolžne ovčice.Samo izgovor,da si operejo slabo vest.Vedno sta kriva oba,v smislu tega,da nekomu prizadajeta bolečino.
Vedi,da v mojem primeru,ga je smrklja hotela imeti in je pričakovala,da bo to izsilila samo z otrokom.Ker tudi to ni šlo,je pokazala pravi obraz,ki pa je veliko nasprotje prvotnega.Obraz,ki ga prej niti v sanjah si ni predstavljal.Ima pa to napako,da se je za njim zopet pečala s poročenimi,na koncu pa dobila tisto,kar si je res zaslužila.
Škoda je le,ker je to umazana igra,kjer je veliko vpletenih in nič krivih.
Moj edini nasvet je,da ne se preveč obremenjevati z zadevo,ker te lahko pahne v hudo depresijo.Živi zase in glej na to,da ti bo vsak dan lep,z njim ali brez njega.
Oprosstiti moreš najprej sebi,šele potem njemu.Dokler boš jezo,žalost,skrb,maščevanje in še kaj čuvala v sebi ,kot nekaj sebi lastnega ne boš mogla naprej niti milimeter.Ti se nimaš za kaj obtoževati,da si slaba žena in mati.Tu nima pomena,ker ni bil pogled s te strani.Saj priznam isto sem razmišljala jaz,dokler nisem spoznala,da z mano ni bilo nič narobe. Da jo tudi jaz nisem dala gor nanj ali njega na njo.Nisem v začetku niti vedela kaj se za mojim hrbtom dogaja,dokler mi šesti čut ni dal vedeti,da je nastala ena velika motnja med nama zaradi prisotnosti tretje osebe na najinem intimnem polju….. Ženska ki to čuti,tudi to ve!

Ne bo šlo od danes na jutri.Čas je tisti,ki bo pokazal vse tendence in pa tvoja želja,da greš naprej in si ne prizadaješ še večje rane,kot jo imaš sedaj.Ne bo lahko,bo težko,sploh če si v njem videla Vse.
Morda je to lekcija,ki sta jo rabila,da sta se na koncu prav našla.Lekcija za vaju,da napredujeta in odrasteta.Da se zavedata svojega skupnega poslanstva.Ne vem,razmišljanj je veliko in morda najdeš odgovor,ki ti bo odprl pot za naprej in ti dal vedeti,da je to samo stopnička k osebni rasti.
To se je zgodilo,zanikati ne moreš,on časa ne more zavrteti nazaj,morda ga niti ne bi hotel.Si tam,kjer si in išči pot za naprej.Pot,ki ti ne bo pobrala vse volje do življenja in vse energije,ki si jo imela.
Vzemi to kot lekcijo za oba,ki vaju bo utrdila za naprej.
Če boš presodila,da ga nočeš več ob sebi ,imaš vso pravico,da končaš ta zakon.Morda sta svoje odslužila in more vajina pot naprej vsak sebi.
Vzemi si čas in ne se prenaglit in naredi s preudarkom in zrelostjo korak naprej.
Kjer je volja,je pot.Kjer je pot,je cilj.
Čutim te kot sorodno dušo in zato ti iskreno želim,da se rešiš teh peklenskih muk,ki te sedaj obdajajo in se ne dajaj v nič!Si posebna,kot smo mi vsi in nisi nič manj vredna,kot kdorkoli!

Zberi se in še bo močno sijalo sonce zate!
Lep pozdrav od ženske,ki razume,kaj biti prevarana!

Ja, ja … ve se kr tolažite, da so vsega krive ljubice. Prav gotovo so prisilile vaše može, da vas varajo.. Ste smešne..

Tolažila se boš ti,ko boš v koži prevarane osebe!Zato nikar ne bodi prepametna,da ti kdaj ne bo kaj škodilo!Če je to zate smešno,nisi človek s čustvi,ampak človek,ki se naslanja na teževe drugih in na tiho uživa!

Ups …. nasprotna stran od moje. Ne vem, na kakšen način si izvedela, upam pa, da ti ni na bombastičen način ljubica tega povedala ali pa kakšna “prijateljica”.

Kljub temu, da sem sama na drugem bregu, se mi zdi, da imate žene prednost. Ste žene. Torej tiste, ki predstavljajo nekaj ustaljenega.

Mislim, da ni prav, da se sprašuješ, če si res tako slaba žena in mati?

1. Vprašaj se, če sta slaba partnerja
2. Mati je ena sama in v odnosu žena – mož nima to nič opraviti.

Ker to, če te je prevaral ne pomeni, da je slab oče in tudi ne pomeni, da je dober oče tisti, ki ni varal.

Ugotovi kaj pogreša in če ga želiš nazaj ti bo zagotovo uspelo. Drži pa, da boš morala najprej vprašati sebe, če ga hočeš in želiš.

Želim ti, da bi se razvilo zate prav.

Vidim, da bi nekateri najraje linčali ljubico.

vseeno dam v razmislek, predno zlivate tako težke žolče.

Koliko so krivi vaši možje in koliko ste krive ve,da je vaš mož tak.

Pa nikar narobe razumeti, samo dajmo vse karte na mizo, da bomo ugotovili kaj in zakaj.

če moški ne bi želel varati,potem ljubucice ne bi imele nobenega dela. Morda sem pa tja kogaizvzamemo, ampak v veliki večini so vedno za varanje potrebni najmanj trije. Ljubica, mož in vprašanje zakaj se je mož odločil,da bo prevaral ženo?

Sedaj pa prosim,mirno naprej.

primož

************************************************************************************* www.mgc-bistrica.si Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben. [url]https://www.facebook.com/med.over.net[/url]

Primož, predlg je odličen in dobro je, da obstaja tudi razsodna glava, ki je nekje na sredini, ne levo, ne desno 🙂

Mogoče res nisem najbolj poklicana, da pišem v tej temi (sama sem spljuvana v drugi), bom pa iz izkušnje svojega bivšega zakona napisati.

Moj (bivši) mož se ni odločil za varanje, preprosto se mu je zgodilo. Kot sem napisala se eden drugemu nisva več posvečala innisva negovala odnosa. Meni je ogromno pomenilo da sem imela pospravljeno stanovanje, speglanega moža, vzgojene otroke, sprehojenega psa, ….. Po prvem otroku se je začel počutiti odrinjenega, jaz sem kar na enkrat imela še nekoga, ki je bil center mojega sveta….. in o tem se nisva pogovorila. On si je želel nežnosti in stika, jaz sem to dojemala kot da hoče seks in sem mu ustregla, da je bil mir.

Ko se je pojavila ona je postal spet center sveta nekomu. je pa res, da sva pošteno sedla za mizo in si povedala, kar nama je ležalo na duši. On, da ima drugo, jaz da sem užaljena, saj sem se trudila za vse nas…. 🙂

Takrat sva se dogovorila, da bova poskusila še enkrat. Vendar priznam, nisem znala ali hotela. Kadarkoli je zamudil iz službe ali si zaželel družbo prijatelja sem dramatizirala in vpila, zmerjala, obtoževala.

In je odšel. Po mučnih mesecih ločevanja sva ugotovila, da to ne vodi nikamor, da se obtožujeva, kregava, da nama tega res ni treba.

Po pretečenem času povsem korektno in normalno komunicirava. Nisva zaupna prijatelja, lahko pa mirno preživiva dan skupaj z otroci. Njegova partnerka je povsem korektna in pametna ženska. nikoli ne komplicira, če je z otroci, ne dramatizira če preživi dan z nami. Ženska je pametna pravi: če bi hotel biti z njo kot z žensko, potem ne bi šel stran. Pametna je, pa je punca zelo mlada (25 let).

Samo na vama je, da se pogovorita in ugotovita kako in kaj. Kdo je kriv in kdo ni je v tem trenutku nepomembno, vedno gre za splet dogodkov in okoličin. Če boš lahko rekla to je bilo prej, od danes je drugače potem imata upanje, če tega ne zmoreš, boš slej ko prej vstopila k nam …. v klub samskih žensk ( in mogoče kljub prepričanju sedaj enkrat postala ljubica) .

Vse dobro ti želim

Prevarana!

Dejstvo je, da izvedeti za prevaro pri nekaterih ali večini ljudi povzroči šok in neznosno bolečino, ki jo nekateri čutijo prej nekateri pa kasneje. To je odvisno od posameznikove osebnosti, spopadanja s kriznimi situacijami, preteklimi travmami….znaki, kot so pretirana vzdraženost, nespečnost, motnje hranjenja, ščemenje kože in bolečine v mišicah….so normalna reakcija telesa.
Dejstvo je, da trenutek odkritja spremeni na glavo vse. Je pa tukaj vprašanje, kako ste izvedeli za afero, koliko dolgo je trajala, kakšne so reakcije vpletenega partnerja po razkritju (je odrezav, stvari zanika, ne želi ostati v odnosu ali je tudi sam zmeden, mu je hudu, je empatičen, voljan odgovarjati na zastavljena vprašanja…). Ob vsem tem pa je oziroma bo za iskanje vzroka pomembno pogledati v vajin zakon, v vajino interakcijo, komunikacijo (partnerski vzroki)….ali njegov svet (individualni vzroki).

Za afere je pomembno vedeti, da lahko vzrok tiči v popolnoma individualni zgodbi, ranljivosti vpletenega partnerja!! Lahko pa je vzrok medpartnerski, kjer je potrebno pogledati v samo dinamiko para, ob tem je seveda dejstvo, da mora tisti, ki je prevaral, torej vpleteni partner sprejeti odgovornost za afero, vendar je ob tem potrebno, da sprejmeta odgovornost vsak za svoja dejanja v odnosu, za katerega jaz in nihče drugi ne more vedeti kakšnega sta imela za zaprtimi vrati.
Ne glede na vse pa vas oziroma vaju zgolj iskanje krivca ne bo daleč pripeljalo!!

Vprašanje je, kaj vi vidite v sami zgodbi, kaj za vas pomeni….seveda se lahko odločite in partnerja zapustite, morda pa čutite drugače (morda je afera simptom vajinega že dalj časa slabega oziroma nezadovoljujočega odnosa, v katerem je bilo lahko že prej veliko skrivalnic, slabe komunikacije, ali prepirov ali umikov, takšnih in drugačnih….pri enem so lahko takšni pri drugem so lahko drugačni (okolici manj vidni)….dejstvo pa je da sta VEDNO ZA ODNOS POTREBNA DVA!!

Moje mnenje je, da lahko iz te bolečine, groze, zrastete osebno kot partnersko (v tem ali drugem odnosu)….seveda pa lahko postanete tudi živi spomenik bolečine in se kopljete v sovraštvu do konca svojih dni.

Seveda je ob tem pomembno poudariti, da okrevanje in ozdravitev (individualno ali partnersko) ne pride čez noč. Potrebnega bo kar nekaj časa. A iz vsega tega lahko pridete še močnejši – zopet tako individualno kot partnersko.

Sedaj bo potreben temeljit pogovor. Ob tem pa ne smete pozabiti nase – pojdite ven, družite se, v kino, na sprehod….svetujem pa vam še, da ne blatite svojega partnerja naokoli, kajti vse prevečkrat se zgodi, da nato pari pridejo nazaj skupaj, stvari predelajo….okolica, ki je bila v dogajanje vpletena pa “izvisi”, – se takrat osebe, ki so vas podpirale in vam prisluhnile v vašem nerganju in blatenju ter pripravah na odhod počutijo prevarano – ko jih prevarane osebe kasneje želijo razložiti, da v resnici niso mislile tako grdo o svojih partnerjih, da so bili takrat v afektu in so tokrat voljni priznati tudi svoje napake in “prevare” znotraj odnosa (če gre za medpartnerske vzroke)….

Iz vseh medosebnih odnosov lahko zrastemo, se nadgradimo….lahko torej nekaj spreminjamo, imamo moč…..pomislite na stvari na katere nimamo moči, da jih spremenimo (če nekdo umre (smrt otroka, partnerja), nesreča, kjer ostanete hromi….) tukaj nimamo moči….vi pa jo imate…le najdite jo!

Želim Vam uspešno okrevanje….
Veronika Seles
Psihoterapevtski inštitut PTI d.o.o.
Kersnikova 5
3000 Celje

gsm: 041/769-777
http://www.pti.si

********************************************* Mag. Veronika Seles, psihoterapevtka Psihoterapevtski Inštitut - PTI http://www.pti.si

Pa še moj nasvet.
Dobro te razumem prevarana, saj sem vse tudi jaz dala skozi in ostala z njim. Je čudovit človek, mož in oče, toda tudi on je imel ljubico (zdaj vem, da je bilo varanje ves zakon, pa čeprav jaz to nikoli nisem občutila). Verjamem tudi, da če bi me iskreno ljubil, tega ne bi delal. V začetku sem tudi jaz razmišljala o ločitvi…, ampak tega enostavno nisem mogla naredit. (marsikatera bi ga rada imela). Veliko sva skupaj, se razumeva, meni je v redu z njim, čeprav vedno ostaja ta črv nezaupanja in nikoli ne pozabiš kaj ti je naredil, res pa, da s časom ta bolečina pojenja. Dobro premisli, ne prenagli se, odločitev pa je le tvoja, ne oziraj se na druge ločenke, ki navijajo, da ga pusti…

Ostala, ti ji dejansko svetuješ, da naj ostane z njim, se tako grdo sama poniža in sama sebi pljune v obraz? Kaj bo pa imela od njega? On bo f** pri drugi, nato pa prišel k njej. Samo trpela bo in se mučila- brezveze. Nehajte se tako poniževat, očitno si ti raje z njim, kot pa da bi bila sama ane? Zato si pa ostala, pa ne mi lapati o neki nemoči, da bi odšla ker je to en navaden bull shit! Če te vara se enostavno ne smeš tolk ponižat, da si z njim, ker te bo varal še vse skozi. Tvoj problem je če se tako malo spoštuješ, da si ostala s takim ******, ne pa to svetova vsem drugim, ker je bedarija. Ker če so tvoji potomci vedeli za prevaro sta jim oba dala izredno slab zgled- oče vara, mama pa vse požre- NE HVALA! nismo več sto let nazaj, to ni družina, to ni način!!

Zemlja*

preveč enostavno gledaš na vse. zares preveč enostavno.

1. če prav razumem se je odločil in ostal z ženo. Napake delamo vsi.

Pusti, da prebere eno in drugo mnenje odločiti pa se bo morala sama, ne zdi pa se mi prav, da je tvoje pisanje tako ostro …. ponižana …… kaj nismo ponižani in prevarani vsi, vsak dan, v službi, v družbi, v partnerstvu. Potrebno se je pogovorit in verjamem, da dva odrasla človeka najdeta pametno rešitev. Užaljenost in prizadetost nista dobri sopotnici pametni rešitvi. Življenje pa je dolgo in prav vsakemu se to lahko zgodi.

Prispevek “ostale” se mi zdi čisto na mestu. Razmisli ji je napisala in prav je tako. Ne ti, ne jaz ne veva, kaj se je v resnici zgodilo, ne njemu, da je varal, ne njej ….. včasih so stvari tako komplicirane.

Niso vsa varanja “serijska” in izključno namenjena fuku, kot si napisala. Varanje se začne v glavi iin mogoče do telesnega stika ne pride nikoli, pa je lahko moški z dušo naklonjen ženski ki ni njegova žena ali obratno…

Posploševati ne gre. Kako to boli ….. premisli in vesela bom, če se boš odzvala in napisala kako se počutiš danes in kako razmišljaš. Minilo je nekaj časa, prebrala si marsikaj in ….. še vedno je to tvoje življenje in tudi živeti ga boš morala v naprej sama z njim ali brez …. po lastni presoji.

Kako pa lahko živiš s takšno negotovostjo iz dneva v dan in kako ohranjaš zaupanje? Vsak to ne zmore.

Če je situacija med vama takšna, kot je bila, zakaj potem meniš, da se je kaj spremenilo in bo naenkrat zvest samo tebi? Se strinjam, da ni pogoj, da je razveza vedno rešitev, vendar glede na tvoj opis, se mi zdi to skupaj nekakšna vdaja zaradi strahu pred zapuščanjem in čustvene odvisnosti od moškega, da bi za vsako ceno vztrajala z njim, ker se bojiš ostati sama, tako kot pravzaprav marsikatera ženska

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Kako pa lahko živiš s takšno negotovostjo iz dneva v dan in kako ohranjaš zaupanje? Vsak to ne zmore.

Če je situacija med vama takšna, kot je bila, zakaj potem meniš, da se je kaj spremenilo in bo naenkrat zvest samo tebi? Se strinjam, da ni pogoj, da je razveza vedno rešitev, vendar glede na tvoj opis, se mi zdi to skupaj nekakšna vdaja zaradi strahu pred zapuščanjem in čustvene odvisnosti od moškega, da bi za vsako ceno vztrajala z njim, ker se bojiš ostati sama, tako kot pravzaprav marsikatera ženska[/quote]

Ravno tega je mene zelo strah..negotovosti in domišljanja..trenutno sem v zelo slabem psihičnem stanju.Kar se vidi tudi navzven,žal.Po naravi sem zelo dobrovoljen človek,z veliko energije,v družbi vse držim pokonci,zdaj se pa še smejim ne.Nisem si mislila,da me bo to tako prizadelo.Sama sebe do zdaj očitno nisem poznala.Trenutno se je odselil za nekaj dni,pa bova čez čas videla kako in kaj.Mogoče,vse je mogoče.:(((

Matjazko, saj ne živim v negotovosti in nezaupanju, ampak sploh nočem veliko razmišljat o tem, kaj naj mu vsak dan sledim v službo, ga kontroliram? pa saj se mi zmeša, ni šans, saj ne hodi nikamor, me ne zanemarja, če se to še vedno dogaja potem je lahko samo zjutraj. Težko je mojo situacijo razlagat ljudem, ki niti mene in niti mojega moža ne poznajo. Sploh ni tako, kot je opisal Matjazko, ne ostajam z njim zaradi nekega strahu, ker ne želim ostati sama… Saj ni enostavno, ampak zdaj vsaj vem resnico, da ima tudi on napake (vedno sem govorila in si mislila, ja, moj pa že ne bi varal) Da se ponižujem in nimam spoštovanja do sebe? Zakaj? Jaz ne čutim tako, veste ljudje smo zelo različni in vsak drugače to sprejema in občuti (pa ne zagovarjam varanja, da si ne bo kdo mislil).
“Prevarana”, zapomni si: Le ti veš kako je med vama, je še kaj ljubezni? in sama se odloči, ne glede na vsa naša mnenja, kaj boš naredila, če boš zmogla oprostit, boš ostala z njim.

Noben ne zmore oprostit, tisti ki pravijo, da so, se lažejo. Noben pa ne more oprostiti v taki meri, da te žge več v sebi, da maš mir v duši…

Ja, ampak kaj sta naredila v smeri, da do tega več ne bo prišlo, ker če je vse po starem, potem obstajajo enake okoliščine, kjer je eden od partnerjev “iskal uteho” zunaj pri drugem. Sta se pogovorila, čemu je imel potrebo po varanju, se je vajin odnos kaj spremenil, kako je s tvojimi čustvi do njega po prevari, kaj on čuti do tebe itd. Ker če to jezo in bes v sebi zadržujemo in se ne soočimo z dano situacijo, je po moje še slabše, lahko samo zbolimo, ker za nekatere se je o tem preboleče pogovarjati, celo že razmišljati o tem, ko plane ven vse tisto potlačeno, zamolčano, ignorirano.

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

tisti, ki oproščanja ni zmožen, bi se moral kaj vprašati o lastnem čustvovanju, če ne kar psihi.

Ja, ampak kaj sta naredila v smeri, da do tega več ne bo prišlo, ker če je vse po starem, potem obstajajo enake okoliščine, kjer je eden od partnerjev “iskal uteho” zunaj pri drugem. Sta se pogovorila, čemu je imel potrebo po varanju, se je vajin odnos kaj spremenil, kako je s tvojimi čustvi do njega po prevari, kaj on čuti do tebe itd. Ker če to jezo in bes v sebi zadržujemo in se ne soočimo z dano situacijo, je po moje še slabše, lahko samo zbolimo, ker za nekatere se je o tem preboleče pogovarjati, celo že razmišljati o tem, ko plane ven vse tisto potlačeno, zamolčano, ignorirano.[/quote]

Nič, meni je bilo prej v redu in zdaj tudi, ne čutim več nobenega besa, sovraštva, ne morem in ne želim nekoga vsak dan zasliševati, zalezovati…, kaj pa je v življenju 100%? NIČ. da se bom pri teh letih (nisem več tako mlada) obremenjevala s temi stvarmi, potem pa res lahko zbolim.
In o oproščanju; ja, zmoreš odpustit, v moji duši in v mojem srcu je mir, nič me ne preganja, to pa se mi zdi najpomembneje, da lahko človek normalno živi.
Uživajte življenje.

New Report

Close