partnerjeva preteklost
Koliko vam je (ne)pomembna? S punco imava tu precej drugačni stališči. Njej je vseeno, kaj sem počel pred dnem, ko sva se spoznala oz. začela z resno zvezo. Zanima jo vse o meni in ne samo, da je zgodbice npr. o mojiih nekdanjih “spolnih podvigih” ne motijo, jo celo vznemirjajo, da ne rečem vzburjajo. Jaz se po drugi strani izogibam govorjenju o teh temah, ker mi je neprijetno poslušati, kaj vse je počela – pa čeprav pred mnogo leti (in ji z vidika “pravičnosti” tudi sam ne želim nalagati o tem). Zalotim se, da se spomnim kakšne njene izjave in jo nato premlevam, ker me obremenjuje – zato zdajle tudi pišem. Skratka, koliko pozornosti dajete na to, kakšen je bil partner “nekoč”? Nama je v sedanjosti sicer zelo lepo in to prevlada, “racionalno” pa si najbrž ne bi izbral ženske z “živahno” preteklostjo, ker mi je važno tudi njeno funkcioniranje, kadar ni v resnem razmerju. Ali to pove kaj pomembnega o njej/njem? Na to je vezano tudi vprašanje zaupanja, vsaj pri meni. Lahko neobremejeno verjamete v to, da je bil nekdo recimo lani na nekem dogodku in se tam “zabaval” z drugimi, letos pa bo popolnoma drugače, ker ima pač doma fanta?
AUM
Odvisno kakšen tip ženske je. Če je bila zaljubljena (torej čustveno predana) ali če se je samo “seksualno izživljala in eksperimentirala”. Če bi imel punco, za katero bi vedel, da je menjala “goro partnerjev” v kratkih časovnih presledkih, bi imel vsekakor resne pomisleke, če bi si želel resno zvezo s takšno žensko, saj očitno imava različne kriterije in vrednote.
cec
Dvomim, da je to lahko moškemu psihološko gledano celo fetiš ali rajc, če je partnerka “zelo izkušena”, saj predvsem tisti nekoliko negotovi moški bodo verjetno malo v dvomih, če so se seksualno odrezali boljše oz. vsaj enako dobro kot bivši. :-))
s stališča ”koliko spolnih partnerjev je kdo imel pred dnem x” je to tematika, ki se na nek način dotika sedanjega partnerja, ker pravijo s tolikimi kolikor je spal partner pred tabo se prišteje k tebi (ker si deležen vseh možnosti prenosa okužb s teh ljudi preko sedanjega partnerja nate…).
tako da če gledam na to tako, potem se me zelo tiče njegova preteklost, ne zanimajo pa me sami podvigi, kje, koliko, kdaj, kako, s kom… noup! tega normalen človek ne počne sam sebi!!! kakor tudi ne bi mogla prijateljevat s temi bivšimi puncami in it z njimi na kavice ali vedeti, da je on še vedno zelo prijatelj z njimi!
moj odgovor je, da na ”poskočnega” fanta gledam kot na nekoga, ki bi lahko bil promiskuiteten, sicer pa v življenju ni nobenih zagotovil, ker po drugi strani gre pa lahko za nekoga, ki se je izživel in mu to v prihodnosti ne bo delalo težav, ker bo vedel kaj (ne) zamuja!
sama sicer na take gledam bolj z distance, ampak zaradi preteklih slabih izkušenj… vsak izhaja iz svojega stališča in preteklosti, predvsem pa želje, da istih napak ne bi več ponovil in bil vnovično prizadet iz istih virov…
Tu pride še do enih večnih debat – koliko pa je tisto “preveč” oz. še sprejemljivo? Jaz vem, da recimo ne bi mogel biti z žensko, ki je spala s 100 moškimi, saj – kot je že bilo napisano – bi imela očitno zelo različna vrednostna sistema. Kaj pa, če je imela 5, 10, 15 spolnih partnerjev? Tu se mi zdi bolj pomemben “kvalitativen” kriterij – raje bi imel žensko, ki je spala s 15 “resnimi fanti” (ok, o neki “resnosti” je pri taki številki najbrž težko govoriti), kot pa takšno, ki se je 5x pač “samo dala dol”. Po drugi strani bi najbrž raje imel takšno, ki se je parkrat dala dol, kot eno, ki se je na vsaki zabavi “lizarila” s tipi, pa čeprav ni seksala…
Težko najdem neka oprijemljiva “merila”. Še vedno pa mi ostaja osnovno vprašanje – četudi bi v “idealnem” svetu najraje imel žensko, ki je bila samo z resnimi fanti, v kolikšni meri si je smotrno dopustiti, da obremenjevanje s temu “drugačno” preteklostjo (negativno) vpliva na obstoječ odnos, ki je kvaliteten, tudi (domnevno) z vidika zvestobe?
Sprejemljivo število se razlikuje od osebe do osebe… Meni je število spolnih partnerjev do časa ko spoznaš mr. right sprejemljivo tam 5 ali kak več… veliko večja številka od te je iz psihološkega in moralnega stališča vprašljiva o vrednotah tega posameznika…
glej, sex je res čudovita stvar in je ne more bit vreden vsak! to je tako kot hierarhija v družbi, le malo je tistih na vrhu, veliko več pa proti dnu in vsi si želijo biti višje. In tako tudi pri seksu, ne more vsak imet vsakega, če se vsaj malo ceniš!
Tako da poljub potem ni nek moralni preskok v tej teoriji, ampak sistem ovrednostenja, kje postavit meje in kriterije, koga spustit v življenje in koga ne…
Le kako bi lahko nekdo imel za seboj (recimo da do 30.leta) 15 ali več RESNIH zvez??? 🙂
Koliko je pa zate velika številka? Ker tudi sam poudarjaš besedo parkrat (pa dvomim da je v ta parkrat zajetih več kot kolikor sem tudi sama opredelila;)
Zame je sprejemljiva “katera koli” številka, če sex izhaja iz resnega razmerja. In če malo teoretično kalkuliramo – če resno razmerje opredelimo vsaj v mesecih, sta to lahko recimo dve v enem letu, ergo 20 v 10 letih, ko se morda spoznava “midva”:)
Obstaja pa še ena kategorija ljudi, ki jim je sexualno ujemanje eden od bistvenih kriterijev, da se sploh spustijo v “globlje spoznavanje”. Meni zelo draga oseba se začne “sestajati” s tipom, če ji je ta (1) zanimiv, (2) se z njim lahko pogovarja, (3) se ujemata v spolnosti. Torej mora v skladu z njeno logiko slednje preveriti pri vsakem potencialnem “kandidatu” in to čim prej…
Osebno mi ta logika sicer ni blizu, tj. v tako radikalni obliki, čeprav se strinjam s tem, da so resne težave v spolnosti dolgoročno uničujoče. Razumem pa tudi “nasprotni” point of view…
Jz sicer mislim, da je opredelitev resnega razmerja bolj zajetna kot par mesecev in dva na leto 🙂
Sama tega res ne bi opredelila kot nekaj RESNEGA 😉 kajti zrela, odrasla oseba ve, da je potreben čas da nekoga resnično spoznaš, se mu odpreš, zaupaš in se sprostiš… tudi v spolnosti je tako, da četudi morda prvič in petih ni tako wau, sčasoma, z vajo in željo prideta na še večji wau, kot z nekom morda prvič in nato temu sledi razočaranje, kajti če se nekdo potrudi, da te popelje tja v deveta nebesa, lahko tudi kasneje, ko in če nastopijo težave na tem področju računaš na to, da se bosta potrudila in jih prebrodila, torej ne bo nič samoumevno 😉
Torej, če se ”midva” spoznava 😉 in imaš za seboj toliko ”resnih” zvez, je to moj prvi razlog da enostavno odidem… spet izhajam iz svojih dosedanjih izkušenj, ki so mi pokazale, da taki moški, ki so do svojega tridesetega leta obletali cel travnik rožic niso material za resnega stalnega partnerja, ker s tem neprestanim iskanjem in skakanjem iz cveta na cvet, niso našli časa, da bi spoznali in izklesali sebe, temveč le nabrusili svojega……….. 😉
AUM: dejstvo je, da tebe preteklost partnerke moti in da je s tvojega stališča bolje, da se o tem ne pogovarjata. Tudi, če njo “rajca” tvoja preteklost, še ne pomeni, da ji moraš ugodit in jo seznanjat z vsemi džusi podrobnostmi.
Če ti je neprijetno, ne govoriš o tem in poveš jasno, da ne maraš nič vedet tudi glede njene preteklosti.
Vidi se namreč, da seks razumeš drugače, razčlenjuješ, ocenjuješ, kaj je zate sprejemeljivo spolno obnašanje … Kaj bo, ko (če) bo prišel v situacijo, ko boš zvedel, da se je tvoja partnerka v preteklosti obnašala “amoralno v tvojih očeh”? Gotovo te bo glodalo in jo boš spraševal, mučil z vprašanji – komu na čast? Taka brezveznost lahko resno načne še tako trdno vezo. In v končni fazi, who cares, kako je bilo v preteklosti, če se imata zdaj fajn?
No, si dovolim eno “analogno” primerjavo in preden me obsodiš, da to pa pač nima nobene zveze, vsaj malo premislimo:) Če izhajamo iz teze, da preteklost ni pomembna… Bi bili v razmerju z nekdanjim množičnim morilcem, s katerim vam je danes v zvezi fajn? Res lahko odmahnemo z roko v stilu “who cares”?
Če lahko v to neobremenjeno verjamem jaz, pa tebi, če ti ne moreš, ne bo nič pomagalo. Ali boš začel tudi ti neobremenjneno v to verjet, če ti bo 51 od 100 ljudi tu zapisalo, da verjamejo?
To je daleč od tega, da ne bi imelo nobene zveze, samo s to razliko, da se množičnega morilca ne da rehabilitirati, sicer se pa človeka da.
Ljudje se spreminjamo, spreminjamo svoja prepričanja, navade, način življenja, tudi življenjski nazor…Drugače reagiramo na isto stvar ob različnih okoliščinah ob različnem času.
Zdaj…spremeniti način reagiranja v neki situaciji ali spremeniti način gledanja na neko reakcijo?
Meni se zdi, da gre v tem primeru za zelo osebne stvari, ki nas delajo človeka iz človeka in kr tako na lepem se jih spremenit ne da.
Je pa po drugi strani neumno, da bi stalno načenjala pogovore na to temo in se provocirala, tebe bi pa to motilo. Ne vem. Če se drugače razumeta, in je to edina stvar, pri kateri imata nasprotni stališči, poskusita iz tega dati nekaj svojega drug drugemu.
Je pa to eno od vprašanj, na katero se ne da odgovorit z ‘možno je’, ampak samo z ‘ja’ ali ‘ne’, eno od vprašanj, ki ljudi prej razdvaja, kot povezuje.
AUM: ne pretiravaj. Spolna preteklost je pač čist zasebna stvar vsakega posameznika. In ne, ni primerljiva z deviantnim obnašanjem.
To, kako se neka oseba obnaša v statusu samskosti, ne določa njenega obnašanja v statusu zasedenosti. V vezi veljajo drugačna pravila, ane. Zakaj si nekdo, ki ni v zvezi in tako ni v dogovoru z nobeno osebo (glede spoštovanja, zaupanja, zvestobe), ne bi privoščil “malo zabave”, tudi 1-night-stand, če mu tako paše? Samo zato, da se ne bi v prihodnosti slučajno zaljubil v nekoga, ki mu bo to predstavljalo problem?
Temu se reče faking posesivnost in nima veze z ljubeznijo.
Hvala ti za tole. 🙂 Prejšnje odgovore sem brala malo s strahom. Moj bivši je bil obseden z mojimi prejšnjimi partnerji do te mere, da nama je to uničilo zvezo. Se mu je zdelo, da je nekaj eksperimentiranja v puberteti znak, da mi ne more zaupati, čeprav v dolgih letih zveze ni imel niti najmanjšega povoda za nezaupanje, nikoli. Meni se zdi, da ko sem samska in nikogar s tem ne prizadenem tudi rekreativni seks enkrat na leto ni ravno znak, da mi ni za zaupat, če sem z nekom v zvezi. Njemu očitno ne. Moril mi je nonstop, jaz pa sem prišla skozi fazo večletnega iskrenega in globokega obžalovanja mladostnih grehov (“kako sem lahko bila tako kratkovidna, da nisem predvidela, da se bom zaljubila v nekoga, ki mu bo to predstavljalo problem?”) do tega, da sem ga na koncu sunila nekam, ker sem imela poln kufer vsakodnevnega najedanja. In tako se je izkazalo, da je imel ves čas prav. Ni mi za zaupat.
Pri meni je pa situacija takšna.. s partnerko ženo sva poročena 8 let.. na začetku zveze mi je omenila, da je pred leti seksala z osebo, ki jo tudi sam osebno zelo dobro poznam… Na začetku temu nisem namenil prevelike pozornosti.. pred kratkim mi pa pri seksu omeni, da je ta oseba imela krajšega kot jaz (ne vem mogoče je mislila, da bo to kompliment).. nakar sem se sam pri sebi zamislil… kaj mi to govori?!
Od tega je minilo dobra dva meseca in v glavi se mi delajo neke slike brez repa in glave..neprestano mi to hodi po glavi čeprav je vmes imela še druge partnerje.. vendar je mogoče krivo to, da to osebo tudi osebno poznam.. V sebi čutim neko jezo čeprav se s tem nebi smel obremenjevati.. še manj pa nje.. ampak tako pač je..
Hej,
Sam bi to štel kot pošteno gesto osveščanja (da ti je na začetku zveze omenila to). Za drug pripetljaj pa verjetno, da je to mislila kot kompliment, čeprav je lahko to mišljena tudi kot “kritika”, torej, ker imaš daljši spolni ud, me bolj “žuli” kot pa pri krajšem (in recimo bolj debelejšem). Druga podvarianta pa je ta, da če ona ve kakšen si (da se boš žrl zaradi kaj takšnega), lahko na videz zapakirane komplimente spremeni v izstrelke kvarjenja razpoloženja (osebi). Zakaj pa lahko, da bi to počela, pa je več razlogov – kaj delaš narobe ali pa nečesa nisi naredil (kot bi moral ali ti je večkrat rekla) in te takole “kaznuje” ali pa ima koga drugega in so se začele “ogrevalne priprave za odganjanje”.
Za moškega je recimo kritika v spolnosti dober poligon za prizadevanje ran, pri ženski pa videz. 😐
Za moje pojme je tudi pomembno kakšen odnos si imel/ga imaš s to osebo, ne samo da jo/ga osebno poznaš, ker če te ne motijo drugi, ki jih je imela (saj te ne, ne ?), ne vem zakaj bi te ta.
“When sex is monogamous, it serves as a glue between a man and woman. When it is promiscuous, it is the dynamite that blows them apart.”
Vir
To je zelo relativno, ker nekaj kar ni dotični osebi pomembno, je pa lahko nasprotni. V tvojem primeru bi bilo bolje, da bi ona pač “hush up”.
Recimo, da ugotoviš, da ne moreta imeti otrok in gresta na kliniko za neplodnost. Tam se ugotovi, da je eden v zvezi neploden. Mene bi zanimalo ali je to stanje pridobljeno ali prirojeno recimo. Če je pridobljeno (SPB – klamidija/gonoreja, posledica nepazlijvosti v prejšnjih zvezah, aferah, itn.), potem bi me definitivno zanimalo vse “za nazaj”. Čeprav itak te stvari lahko raziščeš že na samem začetku, ne glede na število njenih/njegovih bivših, preden si že toliko globoko v zvezi.
Lahko tule samo nekaj vprasam…
Mene pa ne moti punca ki jih je mela 10, tudi do 15 bi se pogoltnil brez problemov. Ampak ce je vse to skupaj sedaj ze malce dlje odmaknjeno v preteklost, in se je to nabiralo postopno skozi leta, nekaj zvez in to je to…
Ampak kaj mislite o tem, da imam resen problem ker se je danes res cudovito dekle ( brez dvoma) , s 13 fanti od svojih vseh 16, dalo dol v zadnjem letu preden sva prisla skupaj, od tega pa jih 9 poznam in tedensko videvam. Vse skupaj je nazaj eno leto, punca je stara 25 let. In njena razlaga je da jo je zivljenje pripeljalo do tega da je zgubila glavo za eno leto. Imam jo res zelo rad, iskreno, a to njeno zadnje leto in dejanja, me ubijajo iz dneva v dan, se bolj ko srecujem vse te ljudi. Skratka res me obremenjuje to, ker je bila vedno prej in tudi danes je zelo v redu dekle ( 2 resni zvezi ) in si je unicila ime v piclem enem letu brez glave, tudi med ljudmi ki so jo prej zelo cenili. Kak pameten nasvet kako naprej?