Najtežja stvar v mojem življenju
Danes je prišel trenutek, ko je Sadni ( aka pametnjaković na tem forumu ) izgubil nekaj najbolj dragocenega.
Mislil sem, da sem jo odkril, da je to oseba, ki me bo spremljala čez celo življenje. Skupaj sva bila 2 leti. Nebom rekel, da sem jo imel rad, ampak bom rekel da jo imam še vedno rad. Klical sem jo princeska. Naredil bi vse za to punco, še danes. Dva dni nazaj se mi je podrl svet, ko sem jo zagledal v avatarju (msn-ja) objeto z drugim. Ni bilo varanje, kajti nisva bila skupaj že nekaj časa, a vedno sem upal, da bova kmalu spet skupaj. Doživel sem nekaj kar nisem doživel še nikoli v življenju. Bila je moja prva in jaz sem bil za njo prvi. Veliko sva se kregala, večinoma sem za prepire bil krivec prav jaz. Govoril sem ji, da se bom spremenil, če mi da še eno šanso. A teh šans sem dobil še preveč. Če bi takrat vedel, da jo bom enkrat za vselej izgubil, in če bi občutil to kar čutim danes, vso to bolečeno, bi marsikaj storil drugače. Po tistem ko sem jo zagledal z drugim sem se jokal tako kot še nikoli. Včasih tudi moški jokajo in naučil sem se, da mi ni več težko kazati čustva. Da si opomorem so mi pomagali prijatelji, še največ moj brat. Ker jo imam še vedno rad, sem jo hotel dobiti nazaj. Storil sem vse kar je v moji moči. Klical sem jo na mobitel, pisal ji po msn-ju, hotel sem se dobiti z njo na 4 oči, a vse zaman. Pravi, da je zaljubljena tako kot še nikoli, in da ji ne pomenim nič več. Večkrat ko je ponovila to bolj je zabolelo. Povedala mi je tudi, naj se ne trudim več za njo, ker nebom s tem nič dosegel. Najbolj pa me je zabolelo, ko je rekla, da je ta tip s katerim hodi trenutno storil več v 2eh tednih kot jaz za njo v 2eh letih. A naredil sem tako lepe stvari za njo, ki verjetno nebi za nobeno drugo.
Ker še vedno nisem bil popolnoma prepričan, da sem naredil dovolj sem probal še zadnjič. A tokrat ni bilo tako kot je bilo 1 dan nazaj. Ko sem bil še ves v solzah, ko se mi je tresel glas, ko nisem bil sposoben jesti, ko sem se jokal od 8ih zjutraj do 2eh popoldne in vsega skupaj prespal samo 2 uri. Sedaj vem, da sem pripravljen narediti korak naprej. Znebil sem se večino njenih stvari, ki so me spominjale nanjo in do jutri nameravam s tem dokončno urediti. Na koncu sem ji še povedal, da nemoreva biti prijatlja. Namreč neverjamem v prijateljstvo po takih zvezah. Enostavno nebi nikoli se moral sprijazniti da sem jo izgubil in jo gledati z drugim. Ubilo bi me.
Vedno boš nekje v mojem srcu punca.
Hm. Če bi si shranil tole sporočilo nekam in ga prebral čez nekaj let, verjemi, da bi se od smeha valjal po tleh, ko bi ga bral. Ampak, vem kako se počutiš, skoraj vsak od nas se je že kdaj tako, ene pa to še čaka. Počutiš se povsem obupanega, celo preveč za moj okus. Lej, ona ni bila ljubezen tvojega življenja (čeprav si ti v to prepričan), ona je bila samo ena lekcija, iz katere se moraš zdaj kaj naučit, da boš čimbolj pripravljen ko pride prava. Prava pa pride, ko si pripravljen, tako nekak. 😉
Naj te njene besede ne prizadanejo tako zelo, saj mislim, da je določene stvari izrekla pod vplivom nekih čustev, jeze ali zamere. Ne kontaktiraj je več, ker ne bo nič bolje, čeprav boš še kdaj začutil potrebo po tem. To je pač navezanost, ki deluje kot droga, ki se je odvajaš. Ni pa nič narobe, če žaluješ nekaj časa, samo ne razmišljaj o tem, kako bi jo dobil nazaj, ker se boš samo ponižal (če se sploh še lahko bolj). To bi blo to.
Saj mi je ob prebiranju sporočila hudo zate, ampak se enostavno sprašujem zakaj hudiča si tipi pridete gor določene stvari šele ko jih ni več?
Ljudi (punce) jemljete kot nekaj samoumevnega in ne reagirate na klice žensk po spremembi ali grožnje, da bodo odšle. Šele ko tega nimate več se nekaj v vas premakne. Po 4 letih moje zveze sem se začela sama oddaljevati od partnerja kar niti ni opazil, na koncu sem ga pustila. Jemal me je kot samoumevno in vse je bilo bolj pomembno. In je prišel “nazaj” že po 12h cel skesan in sem ga vzela nazaj. Po enem mesecu, ko sem ugotovila da se ni nič spremenilo in mi očitno ne verjame, da sem sposobna zares oditi sem naredila konec. Zamotila sem se, da ga nisem klicala, odšla sem v kraj kjer sem študirala, da ga nisem srečala in se zamotila z enim tipom, ki mi je dvoril, da sem pozabila. Takrat je verjetno sprevidil, da pa verjetno mislim resno…. vmes me je sicer klical, klicali so me prijatelji njegovi, da jih skrbi za njega… In ko je mineval 4. dan kateri se je prevešal v jutro 5. dne me je presenetil obupan telefonski klic mojega bivšega. Ker sem bila “zasedena” sem rekla, da se po telefonu ne bom pogovarjala (takrat je bil v službi). No ker mi je pogovor zbil filling sem šla domov in v 30min mi pozvoni na vrata. Odprem in vidim njega… Nič mi ni bilo jasno…še pred 30min je bil v službi (in res je bil ker se je zadaj slišalo), sedaj pa že pri meni 60km stran. Skratka pogovarjala sva se celo noč in pristala spet skupaj… sedaj po 10 letih sva še kar skupaj in dobro nama gre.
Ampak kaj je bilo v tej zgodbi znimivo?
Ponavadi mu je bilo škoda bencina, da bi hodil k meni ali po mene, da bi se videla…. sedaj je prišel in še sredi službe je odšel rekoč da se gre za življenje.
Po tem dogodku je malo premešal svoje prioritete. Ni me jemal kot samoumevno, trudil se je za zvezo in se drugače začel obnašati…. Šele takrat je videl kako je če me ni in spoznal kaj mu pomenim. Ampak zakaj tega ni ugotovil prej???
Skratka fantje ..punce imamo veliko živcov in stvari večkrat analiziramo in nikoli ne “napademo iz ozadja”, ampak so v večini primerov karte že dolgo na mizi, ampak jih ne vidite ali jih nočete videti. Dajte se malo pogovarjat s svojimi partnerkami in nas razumeti in skušati narediti kakšen premik (vsaj za mm, da se pokaže volja) in ne čakajte da bo prepozno. Punce se ponavadi odločimo za odločilen korak, ko res res ne gre več naprej in do takrat se je odvilo že xyz ur pogovora s prijateljico, na stotine ur premišljevanja, xyz ur teženja itd. Konec je samo pika na i, zaključek nečesa, ki se je vleklo zelo dolgo.
lp
Sem te dodal ([email protected])
In tipi, ki pravite puncam princeske, znate biti najbolj nesramni prav do teh princesk, ko rečejo NE.
Nauči se kaj iz svojih napak.
Del pisanja brisa – veš zakaj.
cec
Zanimivo, jaz pa sklepam, da je problem v ženskah. Da jih privlačijo stvari, ki niso v skladu z zdravo kmečko pametjo, niti niso v skladu s humanostjo. Ena od teg je nedostopnost. Celo nepisano pravilo pravi: “Ženski ne smeš nikoli preveč izkazovati ljubezni.” Pa da je bo kdo mislil, da odobravam tovrsten pristop. Jaz ga ne in ga ne želim. Raje sem samski, kot da bi še šel neke igrice, ki so vse drugo, kot ljubezen. Pravzaprav gre za igro privlačnosti. Privlačnost ni ljubezen, temu primerno vsebuje drugačne zakonistosti. Na vso žalost…
Če potegnemo črto. Kot vsaka stvar ima tudi nedostopnost, kot zelo privlačna stvar, vzrok v nečem. Terapevti vse stvari obrazložijo z zgodbami iz otroštva. Da v dobi odraslosti
ženska išče nadomestnega očeta, ki ga bo spremenila.
Jazu pa mislim, da je vsa igra privlačnosti instinktivna. Miselni vzorci so zgolj pridobljeni. Skratka… Če moški ženski izkazuje ljubezen to pomeni, da ljubezen tudi potrebuje. Ker ljubezen potrebuje, ni čustveno stabilen. In ker ni čustveno stabilen, tudi ni privlačen.
Tako nekoristnega komentarja pa že dolgo ne in po mojem Sadni ni tako željno čakal teh nebuloz. Od kod si zdaj potegnil spet svojo zloglasno nedostopnost – ti jo kar furaj, če se ti to zdi čarobna formula, ampak v zgodbi Sadnega jaz ne vidim, da bi bil problem prevelika dostopnost – navsezadnje je on povzročil večino prepirov, torej ni bil pretirano pohleven in uslužen. Pustimo to.
Sadni, če se prav spomnim, si nekje napisal, da nisi rosnih let, ampak po temle postu (prva punca, dvoletna zveza), sklepam, da ravno čez 30 verjetno nisi, celo čez 25 ne.
Tako to pač je v življenju in ljubezni. Nekoč bo ta ljubezen in ta punca lep spomin in se je boš z veseljem spomnil – če ji le zdaj ne boš toliko najedal, da ti bo rekla kaj, zaradi česar bo žal in hudo obema. Odločila se je za drugega, do tega ima vso pravico, saj je menda razsoden človek, to je bilo torej to. Dva dni žalovanja ni nič in če si v dveh dnevih prigural tako daleč, kot si napisal, ti lahko samo čestitam.
Ma čaki, ma kaj ti/vi tipi na splošno res to, da nekdo prizna svoje napake in da pokaže, da mu je žal, obravnavate kot ponižanje?
Sicer se pa strinjam s tvojim postom – kakor je grozno, smo večinoma dali to skozi in Sadni, poskusi na to gledat s filozofijo ‘vsaka napačna je korak bližje pravi’. 😉 Sicer pa sočustvujem s tabo in ti želim veliko moči in dobrih prijateljev v prihodnjih dneh.
Odnos med moškim in žensko je lahko različen. Struktura odnosa je pravzaprav relativna glede na odnos sam. Ko govorimo o nekem odnosu je vedno dobro prepdpostaviti dvoje: na čem odnos temelji in iz česa je sestavljen. Kar je pravzaprav podobno. V splošnem so vsi elementi odnosa med sabo fluidni. Torej prekrivajo en drugega, še vedno pa obstaja verjetnost, da eni prevladujejo. To se ponavadi zgodi, zaradi same narave elementa. Npr. čustva so močnejša od razuma.
Odnos lahko temelji na: privlačnosti, prijateljstvu, ljubezni, konvenciji, financah… Ali na vsem skupaj.
Malo podlage…
Kar pa se privlačnosti in ljubezni tiče… Če ženski izkazuješ ljubezen, sploh pretirano, to pač ni privlačno, je pa ljubeznivo. In obratno… Ključ do privlačnosti se velikokrat skriva prav v nedostopnosti. Ženski ti lahko izkazuješ ljubezen, Posavec, privlačil je pa s tem ne boš.
Kaj ima nedostopnost veze z zgodbo? Obratno je, Metuljnica. Ker je bil Sadni dostopen, se je lahko obrisal pod nosom.. Ali pa vsaj pretirano dostopen…
Se pravi privlačnost in ljubezen nekako eno drugo kompromitira.
Napisal, je da z bivšo nista bila skupaj že nekaj časa, da jo je pa pred 2 dnevoma videl na MSN-ju z drugim objeto, kar nakazuje na to, da je šele zdaj dokončno dojel, da je pa ZARES konec. Vsi, ki smo se kdaj oklepali male bilke upanja, vemo, da je tako spoznanje skorajda tako boleče kot konec razmerja.
Ne razumem pa nečesa: v svojih postih imel tak odklonilen odnos do žensk, ona pa nej bila tvoja princeska … škoda, ker ne morem prebrat japkinega zbrisanega sestavka.
Napisal, je da z bivšo nista bila skupaj že nekaj časa, da jo je pa pred 2 dnevoma videl na MSN-ju z drugim objeto, kar nakazuje na to, da je šele zdaj dokončno dojel, da je pa ZARES konec. Vsi, ki smo se kdaj oklepali male bilke upanja, vemo, da je tako spoznanje skorajda tako boleče kot konec razmerja.
Ne razumem pa nečesa: v svojih postih imel tak odklonilen odnos do žensk, ona pa nej bila tvoja princeska … škoda, ker ne morem prebrat japkinega zbrisanega sestavka.[/quote]
Tam ni nič kaj tako pomembnega, da bi bil tvoj ali kogarkoli odgovor ali mnenje lahko drugačen/no.
Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo – sicer pa za dramatičnim naslovom tiči vsakdanjik tukaj prisotnih. Nekoč boš res na svoje pisanje gledal drugače, sedaj pa si ne ženi k srcu sodb o princeskah – vsak ve zase, vsak ima lahko svojo titulo. Več o “primeru” samem jaz ne bi pisal, prvo bi se ponavljal, drugo pa me za mnenje nisi nit prosil (šala v nulo).
LP
Ugotovil sem, da nisva nikoli bila kompatibilna kot par. Sedaj pogrešam čase, ko sva bila le prijatelja. Takrat se nisva nikoli kregala. Čim ko sva stopila v razmerje so nastajali problemi. Žalostno je, da ugotoviš to po tako dolgem času.
Zaključek tega dneva : Prijateljstvo potrebuje za to leta. Ljubezen je slepa.
Hvala vsem za pomoč.
Nekako se nisem mogla upreti, da tudi sama ne dodam še kaj k tej temi, predvsem zaradi avtorja….
Prvič : Moram ti čestitati, da si zbral toliko poguma in se oglasil s svojim problemom tudi tukaj, glede na vse tvoje tukajšnje komentarje in nasvete, no sicer pa si nekaj v tej smeri že priznal sam v uvodnem stavku ( največji pametnjakovič na forumu )….
Drugič: Sem si vzela čas…ker si ravno ti, in nam malo osvežila spomnim, glede tvojega pogleda na ženske, vezo in še marsikaj….
Toliko kot ona tebi pokaže pozornosti, toliko ji vračaj. Pa še enkrat, punca ti nikoli nesme biti prioriteta. Če boš to razumel, potem se ne boš niti obremenjeval s tem “igranjem”.
Ko ženska enkrat ugotovi, da dobesedno živiš za njo, ker ji skoraj vsaki dan govoriš koliko jo imaš rad, da ti pomeni vse na svetu itd. Potem ji enostavno neboš več zanimiv.
Pa zapomni si, nikoli ne postavi žensko na najvišjo stopničko. To je največja napaka, ki jo lahko narediš v življenju. Trust me on this one 😉
Kok si pa ti inteligentna. Od kje teb, da jst “potrebujem” žensko ??? LOL Jst sem mu lih nasprotno hotel dopovedat, da je sploh nerabi, da ni tako nujno, da jo ima. In ja moje mnenje o ženskah je dokaj negativno.
………….pa to je samo iz ene teme………..
Tretjič: Na podlagi tega kar si napisal prej, in tega kar si napisal zdaj ( tvoja najtežja stvar v življenju ), pade čisto vse kar si svetoval in komentiral za nazaj pa tudi v prihodnje, ker te nihče več ne bo jemal resno….tako mimogrede in se je izkazalo zdaj, da pa le nisi takšen “tough guy” in si še kako krvav pod kožo, tako kot mi vsi…Edina razlika med nami in tabo je, da si se do zdaj iz takšnih, ki so zaradi ljubezni, ženske padli na takšen nivo delal norca in se še kako strinjam s cecom, da je zdaj skrajni čas, da se kaj naučiš iz svojih napak.
Četrtič : Ni pomembno kolikokrat padeš iz konja življenja, pomembno je kako se pobereš. Naj ti bo to glede vseh stvari, ki se ti v življenju zgodijo “slabega”, lekcija za naprej. Vse se zgodi z namenom, v smeri, da rastemo in smo bogatejši za izkušnjo več, nekdo jih potrebuje več, drugi manj, a če ne uvidimo, kje je problem, in se ne zazremo vase, bomo vedno tavali v začaranem krogu bolečine, trpljenja…..Tvoja naloga je, da pri sebi narediš analizo in se potrudiš, da ko bo prišla tista ” ta prava” ne boš ponovno dovolil, da bo odšla.
Pa vso srečo ti želim !