Najdi forum

Lep pozdrav vsem skupaj.

Pišem v upanju, da mi bo kdo pomagal razsvetliti moj problem, ki ratuje vse bolj in bolj trd oreh.

Sem študentka, stara 21 let. Sem na fakulteti, kjer je moški spol v absolutni večini.
Nekaj kilometrine kar se razmerij tiče imam že za sabo, recimo toliko, da vse ni več tako črno in belo in da je v življenju tudi dosti sivine.

Kar se moških tiče, nimam problemov, saj bi fanta lahko dobila takoj recimo temu tako, le da me moški ne zanimajo trenutno.
Zavestno sem se odločila za samskost na podlagi slabih izkušenj in straha pred močno čustveno navezanostjo. Nekako poskušam zato najti zadoščenje v izobraževanju in se le temu posvetiti.

Potem se je zgodilo nekaj, kar je totalno porušilo ves sistem in vso mojo duševno varnost pred moškimi. Kot karakter sem dokaj močna oseba. Moškega na čigar dvorjenje, izgled, denar bi klonila in ki bi me zmedel absolutno ni bilo, v to sem bila prepričana. Nikoli se nisem spuščala v nobene vrste avantur. Udarilo je pa tam, kjer sem najmanj pričakovala.

Da pojdem v sam problem. Na fakulteti vaje izvajajo asistenti. Že pomisel, da moram sedaj to pisat me nadvaja s sramom in rahlim strahom pred vsem.

Prva ura, človeka vidim prvič v življenju. Vse skupaj poteka dokaj normalno, dokler ne opazim da me malo bolj opazuje, ubistvu skoraj kot da bulji. Nevem iz katerega razloga, samo dobila sem občutek, kot da me je slekel do duše v tistih dveh urah. Od nekega sramu sem preostalo uro samo buljila v zvezek in prepisovala od soseda, namreč glave si nisem več upala dvignit. Vse je v meni pustilo občutek čudenja nad celotno izkušnjo.

Nadalje so se stvari začele stopnjevati. Na drugi uri, ko sem ga pač morala prositi za pomoč okoli neke naloge, sem mislila da bom padla v nezavest. Mislim, da sem ratala rdeča kot kuhan rak in še trest sem se začela. Dar govora sem tudi magično izgubila.
Gledal me več ni (kot prvič), jaz pa od vsega strahu in posramljenosti dvigovala glave tud nisem nikoli od mize.

Narava dela zahteva da hodimo pred tablo, od same pomisli da bi morala tam stat in govorit z njim me je oblivala vročina in rahla slabost. Vse skupaj je ratovalo pasje peklensko, pred vsakim pričetkom vaj od tesnobe do vročinskih navalov,občutka odrezanih nog moje rahle paranoje, da bom morala govoriti z njim. Kot, da bi mi bral misli, se je vedno našel način, da se ne pojavim pred tablo. Enkrat sem celo pobegnila sred ure, ko se je vrsta meni približevala.
Nikoli se ni obnašal nespodobno.Nihče od kolegov mojega obnašanja ni opazil, saj mladi moški nekako ne opazijo teh reči.

Včasih sva se spogledala in imela sem občutek, da me njegov pogled prereže skoraj na pol. Kar je še huje, ugotovila sem da me nikoli nekdo toliko spolno ni privlačil kot on.
Je prijazne narave, rad ljudem pomaga, samo enkrat ko mi je stal blizu sem imela občutek da bom kar padla nanjga 🙂 od takrat mi več na samoinciativo ni pomagal kot občasno(in imela sem čuden občutek, kot da se me rahlo izogiba).Verjetno je vso situacijo v tistem trenutku začutil z moje strani.
Vse je nekako napeljevalo na občasno igro obojestranskega ignoriranja,včasih prijaznosti, mojega špricanja ur, njegovega prikritega sarkazma na uri, ali pa sem hodila v drugo skupino. Pred pričetkom ure, ko bi sedel direktno pred mano, ga pogledala od strahu nikoli nisem. Mogoče slučajno enkrat in me je gledal, ter takoj v naslednjem trenutku pogledal v tla. Situacije nisem znala reševati drugače, kot da oviro enostavno zaobidem.

Seveda z njegovih ur nič pobrala nisem, ker koncetracija je bla na podnu. Semester se je končal in s tem njegov predmet. Nikakor se nisem mogla sprijaznit z dejstvom, da ga nikoli več ne bom videla, pa se dogovorim za govorilno uro. Že pisanje maila je bila izventelesna izkušnja.

Led je bil prebit, ni bilo nekih hudih izpadov z moje strani (kot sem pričakovala). Eno nalogo sva delala 40 min. Cel čas se je smehljal, zdej nevem ali je pač samo prijazen ali kaj je tak po naravi pomoje, jaz pa tud sploh nisem mogla bit skoncetrirana čisto nič(moj obraz je bil zategnjen v budalastem nasmešku). Oba sva bila zelo sproščena, vsake 5 min sva zašla z naloge na kakšno temo, ki se je držala najine ali njegove stroke. Teh 40 min sem bila v nebesih. Imela sem občutek, da bi ga lahko poslušala ure in ure, prvič v življenju, kjer bi jaz imela zaprt gobec pred moškim in bi ga poslušala samo.
Enkrat sem dobila samo občutek, kot da me je val energije vskral proti njemu.
Cel čas je imel spoštljivo distanco, jaz si pa tudi ne predstavljam, kako bi lahko človeka na takem položaju obravnavala nespoštljivo in na ti. Teško sem vstala in šla od njega, pripomnil je samo če bom imela kako vprašanje naj se obrnem nanj.
Ta dan sem se počutila lažja od oblakov.

Izpit se približuje in to drugi rok, kej pojma preveč nimam seveda, kontaktirala sem ga spet, vendar je službeno odsoten. Na vprašanja v zvezi snovi mi je odgovoril prek maila, zopet z pripisom če imam kakšno vprašanje naj mu kar pišem. Seveda moja neracionalna stran bi mu zdej vsak dan sestavila cel kup brezveznih vprašanj sam da ostaneva v kontaktu. Nekako si ne morem predstavljat, da bo kar za vedno izgnil z obzorja k izpit naredim in zato tudi nimam neke volje za učenje in opravljanje izpita sploh.

Nevem ali je vezan ali ne, če je se ne bi sploh vtikala v njegovo zasebnost pod nobenim pogojem, vendar včasih dobim tak močen naval da bi zanj šla tud prek trupel in sem šokirana nad sama sabo ob takih občutkih.

Kaj mi svetujete, kaj naj storim. En del mene želi čimprej stran, drugi del me pa neustavljivo vleče k njemu. Nisem sposobna več zadeve racionalno razsodit.

S tem je podobno kot z privlačnostjo med sodelavci – gre za sobivanje z ljudmi na določenem prostoru in v določenem času. Torej, po nekem drugem ključu se take osebe medsebojno ne bi vezale, usklajevale, vidiš da je tok na faxu podoben delavnemu procesu.

Mislim da te osebek sicer malo mede, ne izključujem dejstva da se te ne bi “odrekel”, verjetno pa kaj več od same avanture ni pričakovati. Tebi manjka malo zdrave pameti, reale. Razmišljaš pravilno, le še naredi tako.

Ojoooooj, ti pa si se zatreskala!!:))))))

Kaj naj ti svetujem… previdnost previdnost previdnost….

moraš se zavedati, da je starejši in v ljubezenskih igricah veliko bolj izkušen od tebe, hkrati pa še hierarhično nad tabo in če se kdo lahko (hudo) opeče v tej štoriji, si to TI in ne on. On bi morebitno avanturo verjentno znal dobro prikrivati in peljati tako, da njemu ne bi škodila, ne velja pa to nujno tudi zate. On je tam že “ustoličen”, ti pa si nitko i ništa imaš še večino izpitov pred sabo. Praviš, da hodiš na “moški” faks, torej te verjetno ves faks pozna, ker si pač punca (vsaj kar jaz vem, je tako na teh faksih – moji kolegi z enega od takih faksov imajo “prečekirano” vsako brucko, čeprav so sami že podiplomski študenti…kar je meni sicer infantilnost, ampak pustimo zdaj to). Najbrž ne bi rada, da bi te vsi poznali tudi po tem, da si imela avanturo z asistentom, po možnosti še takšno z nesrečnim koncem… Zaradi takšne “slave” imaš lahko kasneje težave še pri kakem drugem profesorju..Ne želi si tega!!

Glej, zelo verjetno je bil samo prijazen, ker je pač enkrat za spremembo imel pred seboj eno dekle namesto stotine fantov. Naj pri tem tudi ostane, to bo najboljši nasvet, ki ti ga lahko dam.

nova
Uredništvo priporoča

Vsekakor mi ta zastreskanost ni niti najmanj godila. Možno, da je tud prisotno občudovanje zaradi narave njegovega dela. Vsekakor sem se odločila da se bom distancirala od celotne zadeve. Nisem tip ženske za avanture, zaradi nekih moralnih prepričanj.
Ne rada sledim impulzom in trenutnim strastem, ker se povečini pol tepeš po glavi.

Moti me edino to, da bi zadeva bila drugačna mogoče če ne bi bila ženska.
Kaj pa jaz vem. Ravno cel čas sem se trudila, da po tem ne bi izstopala in potem taka izkušnja. Vse se mi je tudi malo zdelo moralno sporno, ker je moj pedagog. Mogoče sem malo zategnjena al nevem kaj. Tudi če ni neke razlike v letih, mi je zarisana nevidna meja konstantno plesala pred očmi. Dobro se zavedam razlik med nama in to je bila u bistvu glavna zavora pri vsemu.
Na fakulteti je opaziti razliko samo s strani študentov in mlajših profesorjev, ne pa tudi starejših predavateljev. Tega, kar se študentov tiče se pa zavedam. Vendar vsaka punca postavi mejo, ki jo je moški pač dolžan spoštovati. Nedopuščam nespoštovanja, pa je lahko na piedestalu z svojim znanjem, znan in hvaljen itd. Taka pač sem. Avantura nikoli ne bi prišla v poštev, pod nobenim pogojem. Kaj drugega pa on z svojega stališča z “smrkljo” verjetno ne bi imel za početi.

Očitno je bila cel čas na preizkušnji meja moje vzdržljivosti.

Hvala za nasvete. Rabila sem samo, da me nekdo potegne spet malo bolj na razumsko stran. Bom grizla kamne, dokler ne mine 🙂

Gledam malo drugače: zakaj je NUJNO, da bi to bila samo avantura in nič več?
Tega pač žal samo od razmišljanja o tej zadevi ter seciranja dogodkov v glavi avtorica ne bo vedela. In ja, obstaja xy primerov zvez (dolgotrajnih) z asistenti, profesorji in študenti/študentkami. Nenazadnje se začne tudi nov semester in ne bo več njen asistent.
Zanimiva je vedno tale predpostavka, da 2 ne bosta mogla biti v zvezi, ker je on TO, ona pa TO in kao po defaultu je nemogoče, da sta skupaj…
Če bi avtorica napisala, da sta se srečala v diskaču ter opisala identično doživljanje, ki ga čuti ob tem kot v tej zgodbi, bi ji vsak rekel: “ti samo navali, kaj še čakaš!” A ni tako?

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

Jaz iz njegove strani žal ne vidim nobene zaljubljenosti. Malo simpatije mogoče, ampak res samo MOGOČE, pa še tega ne vidim nekaj ekstra. Saj je videl da si zapalila a očitno mu to ni všeč oz. se mu zdi verjetno celo odveč. Tisto da pa bo pomagal je pa itak logično, to bi vsak asistent napisal. Iz njegove strani ni bilo in ni nobene očitne ali medvrstične želje po globjem ali privat odnosu.

Se seveda strinjam s floating, seveda je med drugim možno tudi, da se zadeva srečno odvije, kar se je v praksi tudi res že večkrat izkazalo. Sama sem pa v svojem odgovoru nanizala predvsem črne scenarije zato, da uravnotežim pogled, ker se mi je zdelo, da se tisti optimistični scenariji v avtoričini glavi že sami dovolj vrtijo:)))) Možno je seveda vse, vendar pa se mi zdi v takih primerih zelo koristno dobro pretehtati, ali se spustiti v kaj in na kakšen način, ker je tudi nesrečen izid oz. neprijetne posledice (zelo) realna možnost.

Viki, glede na tvoje pisanje se zdiš drugače dokaj inteligentna punca, kot si že sama ugotovila, pusti v tem trenutku predvsem času čas; očitno je bila vsaj s tvoje strani res močna kemija, ki pa ti v tem trenutku ne pušča možnosti neke objektivne presoje dogajanja. Dejstvo ostaja, da je vse, kar je storil, bilo v okviru njegovih službenih dolžnosti, verjetno tudi tvojim moškim sošolcem odgovori z enakim mailom, ko ga kaj sprašujejo. Verjetno si se mu poleg tega tudi zdela simpatična in je na urah opazil tvojo zadrego in ti želel pomagati, kar je spet čisto ok in pravzaprav lepo in fer od njega. Ni nujno, za je za tem zadaj še kaj več.

Jaz bi na tvojem mestu storila takole: ne stori ničesar v tej smeri, dokler ne narediš izpita (oz. dolker niso znani rezultati, če je pisni). Nekaj tednov po izpitu (do takrat bo že preteklo nekaj časa in se ti bodo misli že malo uredile, prvi naboj bo malo popustil), če te bo stvar še vedno “matrala”, pa morda napiši kak neobvezen mail, kao zahvala za pomoč ipd. Če je na njegovi strani kaj, bo odgovoril, če ne, pa boš vedela, pri čem si.

Možno da je opazil, vendar sem večino časa glumila francoza in se izogibala kakšnim pretiranim vprašanjem ravno zaradi efekta blesavega obnašanja. Če je dober opazovalec in bralec obraza, bo zaključil za kaj je šlo, če pa ni (kar večina moških žal ni) bo najverjetneje živel v mnenju da sem pač samo zmedena in sramežljiva. Kakšnih namigov nikoli nisem dajala. Zgodba zaključena.

Mela sem pa podobno izkušnjo z nekim mladeničem, katerega sem spoznala ravno v nočnem lokalu. Nisem “navalila” vendar se je izkazalo, da je zmeden nedorasel moški, ki se opija vsak vikend po lokalih. Zadeva je minila. Torej bo tudi to.
Mal mi je žal edino, da so se neke vrste simpatije vključile z moje strani. Človek je res zelo uredu in zelo prijazen. V čast bi mi bilo enkrat sodelovati s takim človekom, kot je on.Najmanj kar bi želela, da bi ga spravila na delovnem mestu v kakšne nelagodnosti.
Največji paradoks izmed vsega, da je še na področju, ki mi je vzbujalo zanimanje še preden sem se vpisala na fax. Mislila sem, da je zatrapanost plod podzavestnega ideala, kateremu se je on najbolj približal. Ubistvu ni, ker je okoli mene 95% procentov moških in vsaj polovica obvlada svoje delo. Z njimi tudi sodelujem, nekateri bi imeli nekaj več celo, vendar pri meni nikoli ni zanimanja. Edino kadar me takole zadane obstaja možnost, da se pustim ujeti. Načeloma vodim samsko življenje in mi zelo ustreza.
Ne temelji na videzu. Edino bog bi vedel, kaj je tle v vprašanju… v primerjavi z vsemi moškimi, kjer so bili občutki podobni, so si oni medseboj različni vsi kot nebo in zemlja.
Zaključujem, da mogoče namen teh občutkov ne vodi v razvoj odnosa vedno. V vsakem izmed njih sem našla nekaj pozitivnega, kar se je potem projeciralo na mene čez čas.Vsak je iz mene izoblikoval del moje osbenosti sprva z temeljitim rušenjem mojih prepričanj, kjer sem sama gradila na novo potem.
Zavedam se, da pri sami zaljubljenosti projeciramo sebe na človeka tudi.
Mogoče je to tudi namen zaljubljenosti, da iščemo samega sebe? Da te raztegne na vse strani, da se potem lahko pozitivne spremembe pričenjo…vsekakor ena pozitivna izkušnja več bi rekla.

Ja, se čisto strinjam, da namen takšnih občutkov, posebej pri tvojih letih, ni nujno v tem, da se zmeraj razvijejo v odnos. Si v obdobju, ko še raziskuješ, svet, samo sebe, nasprotni spol, in to raziskovanje bi bilo škoda prehitro omejiti. Vsaka taka izkušnja te že sama po sebi obogati in nauči nekaj novega, in tako je tudi prav:)

Tudi zaljubljenost je ena od pomembnih faz v našem osebnem razvoju. Dokler smo zaljubljeni, spodbudi dobre lastnosti v nas, nas aktivira, nam da motivacijo… Še posebej dosti pa se ponavadi naučimo, takrat ko mine, ko na človeka, v katerega smo se zaljubili, začnemo gledati z realnejšimi očmi. Takrat tudi marsikaj spoznamo o sebi.

Kot bi brala sebe v določenih tvojih stavkih, viki… 😀 Grem stavit, da bi človek moral imeti že nadnaravne sposobnosti, da bi lahko iz tvojega obnašanja ugotovil, da te interesira… Smo preprosto ljudje, ki znamo te reči tako fino skrit, da bi drugim šele detektor laži pokazal, kaj se res z nami dogaja 🙂

In dvorijo ti vsi od a do ž, pa ni interesa s tvoje strani niti tolk, kolk maš za nohtom črnega… potem pa pride en xy in ti tko spodnese tla pod nogami, da ne veš več zase… ane? 🙂 Kako poznano… 😀

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

Definicija moje kolegice je bila, da očitno ni nihče dovolj dober zame oz. da tak moški kao ni bil še rojen, ki bi meni ugodil s svojo pojavo. Sama osebno pa nevidim razloga, da bi pristala na odnos v katerem ni kemije. Ni mi pomemben videz, ne denar, ne nič samo siliti v nekaj je brezveze. Sem imela tako vezo ki je trajala pol leta. Vse je bilo skoraj idelno privlačnosti pa nič. Bolj kruto rečeno sem bila kot suho drevo ob njemu.
Kar se pa moških tiče…oh, teh je dosti res. Sam kaj to meni nuca? Glupo mi je vedno že takoj na začetku nekoga na hladno postavit, potem pa človek noče več niti kolegialnega odnosa z mano in me zasovraži.
Imam občutek, da če bi karkoli nakazala v katerikoli smeri temu moškemu, da bi mislil da je iz osebnega izkoriščevalskega interesa. Kar pa ne bi držalo niti najmanj. Da je samo še eden na poti, katerega pretty face hoče oviti okrog prsta.
Ugotovil bi, edino če je dober opazovalec kot sem rekla, da “bere z obraza” oz. začuti. Navad nisem spreminjala.Mesta na katerem sem sedela tudi ne. Opazovala ga nisem nič.Nisem se “bolj urejala” za njegove ure. Nisem niti redno hodila na ure. Nisem ufuravala sproščenega odnosa, ne nič. Le izogibala sem se ga malo bolj. Hah, pomoje bi bil tak šok če bi prišla ven z kakšno “veste vi ste pa meni všeč”. Mi je to nepredstavljivo 😀
Ja res je, pride kr en in vse zašuštra…smešna življenjska dejstva.

Mislim, da je ta tema odlična za moje vprašanje, ki me muči že nekaj časa.

Sem mladenič podobnih let kot viki, privlačijo me punce s kompleksno osebnostjo, take, ki se trudijo razumeti življenje, se zavedajo, da so kul, po drugi strani pa se zavedajo tudi svoje majhnosti na tem svetu. No, bom iskren, morajo bit tudi čedne. Najbrž jih kar nekaj s tega foruma spada v to kategorijo. Bravo 🙂

Mislim, da imam že nekaj izkušenj na ljubezenjskem področju, vendar ve, posebne punce, vas je skoraj nemogoče ujeti, uspelo mi je le pri eni, žal se ni izšlo, dolga zgodba.

Najbrž je bila privlačnost s katero izmed punc celo vzajemna, pa sploh nisem vedel.

Skratka, zanima me, kako se vam približat, kako sploh pristopiti, naj vas osvajam, naj bom skrivnosten, da sploh ne veste ali ste mi všeč, naj bom iskren in povem, da ste mi všeč ? Morda sploh ni nekega splošnega odgovora in je treba ravnati situaciji primerno, so take punce samo usojene in oba točno vesta ? Najboljši nasvet, kar sem jih dobil do sedaj je: ful dolg morš bit ful vredu. Ja ok, kaj pa pol ?
Zaenkrat se držim lastnega pravila, da če ne reče ne, je ja 😀 Najbrž se me je kakšna zaradi tega celo ustrašila, marsikatera pa je bila polaskana.

Takrat, ko mi je uspelo, je bilo vse spontano, brez pritiskov, privlačnost je bila tako močna, da sem si upal punco po 2 urah poznavanja strastno poljubiti, ostalo je zgodovina.

Hah, neke univerzalne formule za nič v življenju ni, še posebej kar se tiče odnosov. Pomoje bi rekla, da maš rad malo zakompleksane ker so težko dostopne 😉 …vse kar je pa težko za ulovit, je pa še toliko bolj privlačno. Mislim da dva ko sta za skupi se zavohata, samo malo inciative je treba, pomoje.
Forsirat pri neki, ki te noče je brezveze.(čeprov sem slišala tud za eno zgodbo, ko je en eno osvajal par let in jo na koncu tudi dobil :D)
Zdaj niso vse tako zakompleksane kot jaz s skrivanjem čustev. Obstaja pregovor da zaljubljenosti, kašlja in revščine se ne da skriti. Nekatere dejansko nakažejo zadevo, moraš pa znat brat znake. Torej pomembna zadeva je očesni kontakt, če je pogost oz. jo uloviš da te opazuje že nekaj smrdi. Noben nobenega ne gleda “za brezveze” kot prvo. Branje telesne govorice, vedno bo postavljena tako da jo vidiš oz. se bo vedno postavila tako da ona vidi tebe. Igranje z lasmi, ustmi. Konstantno smehljanje, ko se pogovarjata. Da se nagiba h tebi med pogovorom. Najbolje jo je ujeti nepripravljeno…torej, da se srečata ko te ne pričakuje(težko izvedljivo, vendar pove dosti če opazuješ njen obraz ponavadi rata zelo zmeden).
Kakšne pretirane skrivnostnosti in zavlačevanja zadeve ne priporočam, ne pa izletavat s čustvenimi izlivi takoj(nekatere prestraši). Predvsem bodi kulturen in ne posiljuj v njen osebni prostor(čeprav te zelo mika, pusti njej da se ti približa…vedno vžge). Ko bosta par besed spregovorila jo povabi na sprehod, potem pa še na pijačo. Ne probavat da neki izgleda spontano kao to sem se sedaj v trenutku spomnil, ker neznate lagat. Tudi če pristane na pijačo, to še ne pomeni nič.
Lahko te ima samo za kolega, jaz mam ful uredu kolegov pa se jih nebi nikoli pritaknila.
Če pa odgovori na drugo, tretje, četrto povabilo in ga ne prestavi ter npr. te hoče videti že isti teden jo pa že imaš. Takrat je čas, da ji poveš da ti je kot oseba všeč. Si boš takoj na jasnem. Če ti bo rekla da hoče biti samo tvoja kolegica si ne bo premislila, ne izgubljat časa. Aja pa še ena glavna napaka, ki jo moški delate. Tudi če ti je zelo všeč, ne se izmišljevat da si kar ubistvu nisi. Ženske nabolj cenijo iskrenost. Bodi človeški. Moraš imeti neke že izoblikovane poglede na prihodnost. Rade imajo tudi, če si dober na nekem področju, ji pridržiš vrata ko vstopa…itd. Gentlemani so izumrli. Predvsem pa prijaznost in kulturno izražanje, nobenih prostaških besed in pogovorov o spolnih izkušnjah! Tudi ne govorit kakšen avto voziš (jaz takoj dobim občutek, kot da je to neko hvalisanje, če mi je moški všeč se lahko prevaža tudi s kolesom zaradi mene).Izogibaj se tudi tistih neumnosti, ja moji kolegi so carji zanje bi dal roko v ogenj, mi se mamo super.bla,bla,bla. Ne posiljuj takoj z intimnimi vprašanji o družini, načinu življenja itd. pusti, da se odpre sama. Parfum je pa idealna zadeva! Vedno vžge, moško lepoto poveča za 50% pa ne da zasmradi cela ulica in prostor, ko greš mimo.
Nevem kako je pri ostalih, jaz imam rada načitane moške. Da so prebrali kakšno knjigo in pol interpretiramo skup zgodbo, rada prebiram National Geographic, poslušam o drugih kulturah, svetovni politični sceni, neke temelje sociologije moraš poznat, filozofije. Rek drži: moški se zaljubi, ko gleda žensko, ženska pa, ko posluša moškega. Edino kar moraš torej nabijat so možganske mišice. Tak biser se potem vedno odkrije 😉
No to je to, vsaj mislim. Na dolgo in široko. Velik uspeha in sreče.

Haha, no jaz osebno ne maram tipov ki komplicirajo. Sploh ne vem kaj si hotel povedat, si me pa nasmejal, kolko komplikacije okoli ene enostavne in preproste teme, jaoo hahahaha.
Za druge ne vem, samo ce jaz recem NE, pol verjemi da je to NE IN NE.
(ce samo pomislim da mi tipo zatezi zvecer za seks, pa mu recem ne in bi razumel kot ja, ga brcnem tocno direkt v njegov trikotnik – al kaj ze mate tam dedi).

Viki ti pa imas globje probleme po mojem, kolko te tu berem, ti se sploh bojis vezat in pol isces izgovore kao da niso pravi, pa se zatrapas v nekoga ki te ne sisa pet postov ali je neka enostavna pot v vezo nemogoca in kar nekaj. Brez veze komplicirat, prepusti se.

ja Viki prepusti se, ljubezen je v zraku.

To je daleč najbolj neumen moto kar sem jih v zadnjem času prebrala…
Sebe lih ne štejem med preproste punce in takšne, ki bi se jo dalo hitro in na lahek način dobit, a moj “ne” še vedno pomeni ne… Če pa kdorkoli vztraja, ne zraste v NE… Namreč to, da nekdo vztraja pri svojem, čeprav ve moj prvotni odgovor, me pa res pogreje in majhen ne vedno čudežno zraste v velik, neomajen NE :))) (tip pa se mi totalno zaserje na celi črti 4ever)

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

Viki hvala.

floating, mogoče ni neumen moto… očitno ga ne razumeš, saj se tvoje pisanje o njem ne sklada s pomenom.
Da razložim, če punca reče ne, to zastopim in se tega držim, dokler pa v nekaj nisem prepričan, v smislu, ali smem nekaj narediti ali ne, pa predpostavljam, da je dovoljeno. Kar seveda ne pomeni, da kar vsako, ki jo srečam poskušam poseksat.
Ta moj moto je prav varovalo proti vztrajanju, ker sem ugotovil točno to, kar pišeš ti, da se ti tip, ki teži kljub tvojemu ne, zaserje na celi črti.

Hej, Flo… a si prepričana, da si dobro prebrala?
Fant pravi – “če NE reče Ne, je…” kar konec konce ni tako neumna ideja – in niti ni nujno vsiljiva.

Uuuupsss, se posipljem s pepelom… Narobe sm prebrala oz. prvi “ne” spregledala… 🙂 OK, štekam zdaj 🙂 Sorry!

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

Viki_ ma kaj ti morda hodiš na fri……, ko sem brala, kar si napisala sem se spomnila na asistenta pleškota:) diskretne strukture, analiza….. 🙂
No sej verjetno nisi….

Lp

New Report

Close