Ko se čustva ohladijo…
Pozdravljeni!
Imam sledeč problem. Stara sem 24 let, s fantom sva skupaj že skoraj 6 let in pol, bil je moj prvi fant. Nikoli ampak res nikoli nisva imela nobenih težav, nikoli se nisva kregala, vse je bilo popolno…Pred ene pol leta pa se je začelo. Ne čutim več enako do njega, kot sem včasih…ne privlači me več, ne želim si ga več…On me ima še vedno neizmerno rad, verjetno je to edini razlog da še vztrajam v zvezi, čeprav nisem srečna in jokam vsak dan zaradi tega.
Še bolj je zaplete, ko spoznam človeka, s katerim se kasneje precej dobro ujameva kot prijatelja. Z njim res uživam in vedno me nasmeji in mi polepša dan…Od mene si želi več kot samo prijateljstvo, kar mi vsak dan tudi da vedeti…govori mi lepe stvari, ki mi jih moj fant ni nikoli oziroma zelo redko…Ta prijatelj je nekako s svojim pozitivnim značajem in energijo prišel do mojega srca, tako da niso moja čustva povsem hladna do njega. Zaradi tega so se verjetno čustva do mojega sedanjega fanta še hitreje ohladila kot bi se sicer…
Ko sem s svojim fantom, mislim na prijatelja in na to, kdaj ga bom zopet slišala…vem da je to narobe, prepričujem se, da je to le začasno in da me bo minilo, ampak se mi zdi da je vedno slabše…Nikoli si nisem mislila da bo kdaj prišlo do take situacije…sama sebe sem razočarala, ker vem da to ni prav kar počnem…ampak kar čuti srce se ne da spremeniti, čeprav si želim, da bi spet čutila do svojega fanta tako kot sem včasih, ko sva se imela super…
Kaj naj storim? Naj poslušam srce in končam sedanjo zvezo…naj tvegam in začnem na novo s tem prijateljem, čeprav ne vem ali se bo obneslo ali ne…Naj vztrajam v sedanji zvezi in upam da se bodo čustva vrnila, škoda mi je zavreči 6 let…
Naj ti na hitro povem, kaj si mislim….
Si v dilemi, ko ti ni lahko.
Na eni strani fant in tvojih 6 let z njim na drugi strani drug moški (ki je zate še skrita karta, a izredno vabljiva, ne).
Večinoma je na začetku v zvezi vedno fantastično in super. Oba kažeta svoje pozitivne lastnosti, oba sta navdušena drug nad drugim, skratka fajn. Dejstvo pa je (potem, ko si starejši), da ti mnogo več pomeni, da ti človek stoji ob strani, ko ti ne gre vse “po maslu”. To je tisto po čemer hrepenimo in si želimo.
Zakon naj bi stal na načelu : daj, dam.
Težko je reči, kako se odloči, kajti mi tole spremljamo od daleč in ni fair, da se postavimo na eno ali drugo stran.
Čas bo odgovoril na tvoje vprašanje. Pametna izjava, ne? Ni pametna, a drugače ti ne morem svetovati…niti jaz, niti kdo drug.
Pa lep dan še naprej.
da bi bilo z novim prijateljem, ki te zdaj tako veselo vznemirja, čez 6 let in pol kaj drugače kot je zdaj s tvojim fantom.
Sama sem bila v podobni situaciji kot ti. Pustila sem moškega, ki me je imel rad, ki me je nosil na rokah in vse naredil zame. Jaz sem ga pustila, ker sem se nekako naveličala najine zveze, ki se mi je takrat zdela kot neka rutina. Hkrati pa me je začel privlačiti nekdo nov, ki mi je sadil rožice podolgem in počez, se mi je vsedel v srce in me prevzel z načinom komunikacije, kakršne moj partner ni nikoli imel.
Zdaj, po 8 letih, odkar sem s tistim “novim”, nekako živim, ampak nisem srečna. Rožic že davno ne sadi več, komunikacije ni, vse je še hujša rutina kot je bila prej. In šele zdaj vem, kaj sem pred leti imela in, trapa zmešana, zapustila. Žal mi je in skoraj ne mine dan, da se ne bi še vedno spomnila na svojega moškega, ki sem ga zapustila.
Dobro premisli in ne ponavljaj moje napake.
Oglašam se tudi jaz, ki sem v preteklosti naredila isto napako..zapustila sem super fanta,skupaj sma bila 4 leta, samo zato ker mi je drugi zmešal glavo in mi obljubljal nebesa! Bila sem na tleh, tako kot ti bila hladna, komunikacija na nuli, on pa mi je nudil vse, pogovor, zavetje, toplino… Seveda sem se odločila za drugega, seveda, zato da mi bo lepše. Po pol leta se je izkazalo, da sem naredila največjo napako v življenju! Imel je probleme doma z družino, pritiski, niti minuto nisma mogla bit sama, bil je kot en hlapec…vedno bolj sma se oddaljevala, ni imel časa zame, vedno je blo nekaj vmes…nisem mogla verjeti, da je lahko moški tako nesamozavesten in da nima nobene besede in da se vsem kar pusti, da manipulirajo z njim. To me je prizadelo totalno, nisem več zdržala..pustila sem ga! Nekaj časa sem bila samska, vzela sem si čas za prijatelje, žur, fax…nakar zopet srečam prvega fanta, ki sem ga zapustila..še vedno je nekaj čutil do mene, zopet sma se začela pogovarjati, vendar je on takrat imel drugo punco…rekel je, da to ne gre, saj je v vezi…minevali so dnevi…srečevali smo se, saj sma iz istega kraja…ta teden je zame prelomnica….končal je vezo, ker me ni pozabil…jaz pa njega ne… po tehtnem razmisleku vem, da je on tisti, ki bo moj za vedno, le kanček kompromisov in veliko pogovor, pa bova srečna…
Takole, moja zgodba se je srečno končala…kako se bo tvoja ne vem, ampak zelo dobro premisli kaj boš storila!! Če misliš, da res ni zate, potem ga pusti, če pa misliš, da se stvari da rešit, potem vstrajaj…glej dolgoročno…ker tile fantje ko ti zmešajo glavo, ti jo samo za par mesecev, potem je vsega konec in je lahko še slabše!!!
pa srečno!
Skakanje iz zveze v zvezo je recept za polom in obžalovanje. V veliki večini primerov. Pravijo, da je srečna zveza trdo delo. Prevečkrat pričakujemo, da bodo rožice kar same od sebe rasle… Če pa že misliš končati zvezo (da sta res nekompatibilna s partnerjem na dolgi rok), potem si po prekinitvi vzemi čas in razmisli kaj sploh iščeš pri moškemu.
Vprašaj se, koliko si sama vlagala v zvezo v zadnjem času in ali je mogoče tu razlog, da si dobila manj nazaj. Pogovorit bi se morala, že preden si se začela zapletati z drugim.
Podpišem zgornje besedilo. Čeprav pri zgornji gospodični nikakor ne moremo govoriti o tovrstnem vzorcu. Je pa res, da se je zadnje čase razpaslo razmišljanje – nisem srečen, torej moram zamenjati partnerja in potem bom srečen. Poznam kar nekaj ljudi, ki na dve, tri leta menjajo partnerja in tako najdejo svojo srečo. Za naslednje dve leti, tri. Ko morajo spet najti novega. Vendar nikoli, res nikoli, ne pomislijo, da ni težava v partnerju, ampak v tem, da oni sami niso srečni. Bi pa gospodični, če se bo odločila prekiniti zvezo, svetovala, da je nekaj časa sama, da spozna samo sebe, preden začne novo zvezo. Da ne bo čez nekaj let ugotovila, da ima znova napačnega.
Je pa tako, vsaj po moji izkušnji, da zveza, ki se začne pri osemnajstih … Jaz sem takrat začela zvezo, ki je trajala več kot desetletje. Z današnjo glavo in srcem nikoli ne bi začela zveze s tem človekom, ki je bil sicer dober človek, prijazen, pošten in vse, vendar ni bil zame.
Uau, sem ugotovila, da nisem edina v podobni situaciji, kot ti! Tudi sama se trenutno soočam z zelo podobno situacijo, ko sem svojega fanta že nekaj časa naveličana, ko je vse preveč rutinsko. S fantom sva skupaj 9 let (stara sem 25) in on je meni prav tako bil prvi resen fant. Pred nekaj meseci pa sem spoznala enega zelooo dobrega prijatelja, s katerim se lahko vse pogovarjam, tudi zelo všeč mi je in me privlači. Sicer je ta prijatelj zelo zadržan in spoštljiv do mene (ker imam fanta), zato med nama še nikoli nič ni bilo. Tako da niti ne vem, kakšna čustva goji do mene. Vem samo to, da je on mene dodobra obnorel!
Zato se tudi jaz sprašujem, če naj vztrajam pri sedanjem fantu ali ne. Dobro se zavedam, da imava zelo dober in prijateljski odnos. Le tiste zaljubljenosti že zdavnaj ni več, ta novi prijatelj pa je kot nek svež vetrič v mojem življenju.
In ko takole berem vaše izkušnje, se še bolj zavedam, da imam super fanta in da bi tudi s prijateljem (če bi sploh kdaj bila skupaj) prav tako čez določen čas postalo isto, kvečjemu slabše.
Zato hvala <3 za tvoje sporočilo, saj sem z odgovori drugih tako tudi sama lažje sprejela odločitev! In to je, da je moj fant super, da ga imam zelo rada in da se splača še naprej delati na odnosu! 🙂 Čeprav bo težko, ampak bom vztrajala.
Hvala!
Upam, da se boš “prav” odločila. Ker zaljubljenost prej ali slej mine… Sicer sama še čakam, da bo mimo, ampak je razum močnejši.
Mojčica25, sem vesela da ti je ta post pomagal pri tvoji odločitvi! 🙂 In tudi vsem hvala za vse nasvete…vendar še vedno ne vem kaj storit…Zadnje tedne se trudim da bi ponovno kaj čutila do svojega fanta, obujala spomine na začetek zveze, ko je bilo vse popolno…a vendar ni stanje nič boljše. Seksualno me ne privlači več, zato že nekaj časa ne dam pobude za sex, kar je seveda pogosto rdeča nit kreganja in obtoževanja…Ne morem ga objeti, ga poljubiti, če ne čutim potrebe po tem…Do sedaj sem bila prepričana da je on tisti pravi, s katerim želim biti vse življenje, sedaj pa ne mislim več tako…ali to pomeni da je konec vsega? Čustev res ne morem zaigrati oziroma se prisiliti da do nekoga nekaj čutim…sem poskusila pa ne gre…Težko mi je v zvezi, nekako živčna sem, ko sva skupaj, bolje se počutim ko sem sama doma. V bistvu vztrajam v tej zvezi le še zaradi njega…ker me ima še vedno rad…joj, grozen je ta občutek…:((
Ojla!
Tudi sama sem ena tistih, ki je v resni zvezi že 7 let s prvim fantom. Strinjam se z dosedaj objavljenimi odgovori. Nemorem reči da je v mojem primeru zmanjkalo zaljubljenosti,vendar kljub temu ni več tako kot v prvih mesecih najine zveze in tudi ne more biti, saj se dva človeka v zvezi spoznata in preživljata skupaj lepe in slabe trenutke. Sprejmeta neke kompromise in se medsebojno prilagajata. Šele po dolgoletni zvezi spoznaš kakšen je tvoj fant v resnici in kakšna bo tvoja zveza z njim. Menim pa da, če predolgo “hodiš” z nekom, se lahko vseskupaj spremeni v rutino in rezultat je to, kar je bistvo problema <3. Si morda razmišljala o ustvarjanju družine, rojstvu otroka, poroki?
Jaz bi ti svetovala najprej iskren pogovor s svojim fantom, če te ima rad te bo razumel. Omeni mu to, da pogrešaš lepe besede, pozitiven pogled na svet, vse te stvari, ki jih pri svojem fantu pogrešaš, so te očitno odvlekle k drugemu moškemu, ki te lastnosti ima. Če resnično misliš, da je tvoj sedanji fant oseba s katero bi lahko preživela ostanek svojega življenja, mu povej, da je vajina zveza zapadla v krizo, toda da bi rada z njegovo pomočjo rešila vajino zvezo. Če pa ga ne ljubiš več, je najbolje da mu iskreno to poveš in ga pustiš oditi, saj si ne zasluži biti ob nekom, ki ga ne ljubi.
Srečno!
Zdravo.
Mogoce ze malo starejsa tema pa vseeno…
Enaka zgodba je pri meni… Imela sem fanta cca. 10 let, bil je moja najvecja ljubezen pa me je vsakdanja rutina odnosa zacela dolgocasit. Pa sem spoznala novega fanta. Prejsnjega pustila in se spustila v zvezo z novim. Po letu in pol zanosila, rodila. Odnos se je zelo ohladil. Skoraj vsak dan se skregava. Zelo mi gre na zivce, sovrazim ga. A vztrajava zaradi otroka. Pa ne vem koliko casa bom to se zdrzala. Dusi me… Nisem srecna, veliko prejokam.
Skoraj vsak dan se spomnim bivsega fanta. Lansko poletje sem mu po nekaj letih pisala in sva v kontaktu skoraj vsak dan. Predebatirala sva preteklost. Tudi dobila sva se enkrat. Oba pa si zeliva, da bi se spet videla. In se v kratkem tudi bova. On sicer se nima otrok, ima pa punco, s katero tudi zivita skupaj. Kam naju bo tole pripeljalo?!
to je posledica življenja, ko se 15, 16 let stare punce spentljajo s starejšimi fanti in potem od tega leta dalje živijo zakonsko življenje in čez 10 let ne vedo ne kaj so, ne kdo so. Edina rešitev bi bila, da ste nekaj časa same, da odrastete, potem pa se lahko ponovno spuščate v zveze in seksate brez zaščite.
