privlačnost
Pozdravljeni!
imam en ”problemček” in bi potrebovala kakšen nasvet, mnenje, vašo izkušnjo…
Približno en mesec nazaj sem preko spleta nekoga spoznala. Začela sva si dopisovati, govoriti po telefonu in parkrat sva se celo dobila. Karakterno sva si zelo podobna, imava iste želje, pogled na svet, prihodnost, partnerstvo… Lahko rečem, da se ob njem počutim zaželjeno, cenjeno in spoštovano. Je točno takšen človek, kot sem si ga vedno želela imeti ob sebi.
Problem je, ker me fizično ne privlači. Res je, da komaj čakam, da se vidiva, vendar ko se, se vse v meni podre. Ni več enake energije kot takrat, ko se pogovarjava po telefonu.
Pa vas sprašujem: obstaja možnost, da ga enkrat sprejmem tudi fizično? Ali je tako, da če ni na začetku, potem ni nikoli? Lahko partnerstvo funkcionira brez fizične privlačnosti? Jaz mislim, da bolj težko…
Hvala za odgovore!
Pikica35
Been there, done that… no, vsaj poskusila sem… isti primer, ujela sva se karakterno, v živo pa je bil obup – nobene kemije. In sem se trudila, ker je bilo očitno, da je njemu res mar zame, pa sem si rekla, pa sej bo, pa sej se ga bom navadla… NISEM se ga… po par tednih “dejtanja” sva se usedla, pogovorila in zaključila še nezačeto romanco…
Ja, lahko se trudiš, da bi se ga navadila, ampak za kako ceno? Sam nesrečna boš, posledično tudi on in slej al prej se bo našel nekdo, ki te bo privlačil tudi fizično in… sej veš sama… 🙂
Preveč poudarka je na privlačnosti. ….
Sveže ugotavljam, da imam prav največ možnosti kvalitetnega odnosa s partnerjem, ki mi ni “ah in oh” privlačen…mi pa karakterno sede bolj od vseh prejšnjih “vroče privlačnih”!
Moj nasvet-daj mu, daj mu priložnost!
Pri tem moškem imaš vse možnosti, da te čustveno zadovolji, pomiri in nauči kvalitetnega odnosa, ki se ne bo baziral samo na HUDI PRIVLAČNOSTI!
Odlično priložnost imaš videt, dojet in občutit BISTVO!
Imej rada to kar je v njem, ne kar je na njem!
Bodi srečna, da sta se našla…..ti takšna kot si in on takšen kot je!
Verjemi,ne pišem na pamet….Ne spreglej in ne pohodi nekaj ali nekoga samo zato, ker ni takoj (na vzven) privlačno…
Daleč, daleč leži resnica…da mora na začetku biti-kemija….
Jasno je, osamljena in zelo si želiš nekoga ob sebi, skorajda za vsako ceno.
Kako lahko rečeš, da ti je pisan na kožo, nehaj no sanjat, niti malo ti ni pisan na kožo, če pa te seksualno sploh ne privlači!
Iščeš ljubezen… najprej jo najdi pri sebi, v sebi. Najdi si stvari, ki te zamotijo, osrečijo, vzami si čas.
S tem človekom sta pa lahko samo prijatelja, pa to zelo dobra, poskusita. Morda ti pa tako dobro dene, da ti bo točno on oz. vajin odnos pomagal da bo v tebi naredilo klik da boš našla tistega res pisanega ti na kožo?!
Ljudi, s katerimi se res super razumeš je pa težko izgubiti, ker nehote postanejo del tebe. Zato osebno ne bi končala odnosa, le relacije bi razčistila in upala, da se tudi on strinja. Če ti je karakterno pisan na kožo, se bo s teboj strinjal.
Jaz pa imam obratno izkušnjo. Svojega sedanjega partnerja (skupaj sva 4 leta) sem tudi spoznala preko interneta in po prvem srečanju nisem čutila neke kemije. Ni me sicer fizično privlačil, niti me ni njegov izgled motil. Sčasoma sem se zaljubila vanj in v njegov karakter. Njegovega videza sem se navadila, ga sprejemam in se rada z njim kažem v javnosti, ni pa mi lep oz. privlačen. To ni nikoli oviralo najine ljubezni in je še vedno ne.
Ljudje smo si zelo različni, mogoče pa ti uspe.
Ola, tudi sama ugotavljam isto kot ti. Pred njim so moje veze temeljile samo na privlačnosti in ko je to izvodenelo, ni ostalo čisto nič…. Tukaj pa je drugače. Nekdo me je začel sprejemati kot osebnost in ne samo kot spolni objekt. Čisto druge dimenzije. In zato sem zmedena…
Vsekakor sem odkrita z njim in znotraj sebe čutim, da si oba zasluživa priložnost. Vendar počasi…
Sem že slišala zgodbe, da je privlačnost prišla čez nekaj časa, ko človeka spoznaš in se vanj zaljubiš, ker je to kar je, in ne v zunanjo podobo…
Še en popravek z moje strani – pri privlačnosti ne gre zgolj za zunanji videz – gre za hormone, kemijo, ki z lepoto nimajo povezave. Še vedno gre torej za “tisto nekaj” kar se ne da narisati, opisati, gre za energije, ki niso otipljive. Sama dvomim v naknadno začuteno privlačnost, vsaj jaz je še nisem doživela. Je pa že bilo obratno, privlačnost izgine, če vse ostalo ni harmonično.
Zunanji videz je važen le na prvi pogled, da te zunanje privlači, potem pa je važna notranjost, karakter človeka in seveda ta energija ki ni otipljiva, ki nas združuje v eno, a karakter je tisti, ki kasneje igra vlogo pri tem ali smo pripravljeni z vsemi slabostmi ga sprejeti za svojega in ob njem živeti. Žal pa je danes po večini tako, da se ločijo ali razidejo, ker niso sposobni situacije razrešit in je najlažje zaloputniti vrata in enostavno oditi. Noben pa ni pripravljen za partnerja se žrtvovati, žal smo egoisti, kakršni še naši dedki niso bili, pa so še v hujših časih živeli, ne pa mi, ko imamo vse k rit prinešeno in vsak dan kruh na mizi…..mislim, da ljudje v stiski ali bolezni spoznajo kaj je to sploh ljubezen, prej pa jih slepi ta materializem. Brez denarja pa žal danes res ne gre, da ga imaš pa v izobilju si pa kot narkoman, ki ne more brez droge, ti pa brez denarja in ga hočeš zmeraj več!
No no, za nas ženske sigurno, čeprav se sama ŽAL ne morem uvrščat med njih, šteje še marsikaj razen izgleda ali tistega “čisto me je zmešal”, pri moških pa je že tako, da bodo gledali predvsem na IZGLED in fizično privlačnost.
Če moškemu pri ženski na pogled ne vžge, ni šans da bo z njo, pa da je ne vem kaj!
Saj že ta primer opisuje, da ona gleda bolj na “tiste druge stvari in druge kompatibilnosti – isti pogledi, želje”, on pa sigurno na to, kako bi jo poseksal in bi jo, na srečo, potem še dalje imel.
Če bi bilo drugače, torej če bi se ona fizično zapičila vanj, on pa v njo fizično ne – pozabimo na vso duhovno kompatibilnost, moški bi se definitivno umaknil in iskal dalje!
Pač vsak mora pri sebi vedet kako in kaj.
Ker ženske moške takoj obsodite, da samo vizuelnost iščejo in kasneje seksualno kompatibilnost, ste že v štartu zgrešene, vsi smo enaki in enakopravni, zato dajte možnost, da vam moški pokažejo kaj jim je važno ali karakter in intelektualnost ženske, ali privlačni videz in seksualnost? Mislim, da za resnega partnerja tudi moški izbirajo nekoga, ki ni samo lep okras zraven njega, ampak tudi sposobna partnerica, ki se znajde v marsikateri situaciji. nedozoreli moški pagledajo samo na videz in tekmujejo med prijatelji , kdo ima lepšo!!! kar je zgrešeno.
Pikica35,
zelo zelo te razumem, ampak odgovora, ali iti v tako vezo ali ne, žal ne vem!
sama sem še v malce težjem položaju, ker poznam nekega fanta že par let, mi je karakterno idealen,podoben, ob njem se zelo dobro počutim, me spoštuje, ceni kot osebnost oz.ne le videz,jaz kot celota sem mu zelo všeč…in menim da se z nikomer ne bi mogla bolje ujemati, pa imam že precej vez za sabo..daljših,krajših… me pa, podobno kot tebe, vizualno ne privlači tako kot bi me lahko!ni metuljčkov, sploh mi ni do tega da ga poljubljam..čeprav je npr. sex sam po sebi ZARES dober! ampak sicer ne čutim neke bližine, dotikov po njemu…
po drugi strani, pa sem spoznala fanta, ki pa mi je totalno noro všeč-se mi zdi, da me privlačit nihče ne bi mogel bolj oz.vizualno bi mi zelo težko bil še kdo bolj všeč!! z njim mi paše vse-dotiki, stalna želja po sexu…kar je super,a karakter! tako zelo me moti, zdi se mi da sva si popolnoma različna glede vsega, niti poslušat oz. pogovarjat se mi ne da kaj dosti z njim, čeprav je res, da ga ne poznam dolgo in bi se z časom morda kaj spremenilo!???
ne vem, kajnaj, če sem z 1. mi gre 2.fizično po glavi, če pa sem z 2. stalno pogrešam karakter 1.!!!!!!
na splošno sta mi oba zelo uredu in nobenega nočem izgubit (prehitro).Ai naj počakam na mr.perfect ki bo imel oboje?
pikica35, mislim da mu lahko daš še nekaj časa, morda pa le se kaj razvije, če že ne zaljubljenost pa morda ljubezem??? čeprav je meni osebno faza zaljubljenosti tista, najbolj všeč in je ne želim preskočiti??
zakaj je ljubezen tako zapletena in nekateri vsaj navidezno nimajo težav z njo, nekateri pa stalno in stalno, nikoli zadovoljni..??
lp
Love111, z mojim bivšim sem imela tak odnos, kot ga ti opisuješ s fantom št. 2 :-)… Pa se ni izšlo… Ja res, najbolje bi bilo, če bi lahko dva zmiksali skupaj, pa bi dobili tistega idealnega. Čeprav si bivšega ne predstavljam s karakterjem ”zdajšnjega”… Vsak človek pride v naše življenje z določenim namenom. Naključij ni!
Čas bo naredil svoje, vsekakor pa sem hvaležna, da sem odkrila kaj si želim in česa ne.
Če na začetku ni neke privlačnosti močno dvomim da bo sčasoma prišla. Sama sem bila v čisto istem “zosu” – preko telefona vse ok, mogoče celo preveč ok, v živo pa ….. Smo pač taki ljudje – če te nekdo ne privlači je težko biti z njim samo zaradi njegovega srca in duše – žalostno toda resnično. Roko na srce – vsi smo krvavi pod kožo.
Pozdravljene!
Sem mislila, da imam samo jaz podobne probleme in je z menoj nekaj resnično narobe.
Pred kratkim sem spoznala moškega…karakter ima zelo pošten…vizualno mi je všeč…sak sex je vredu…nisem pa zaljubljena. Tako kot pravi ena pred mano…nimam želje po dotikih, niti po seksu. Sem se prepričevala, da bo bolje, pa ni.Postajam celo malo nesramna do njega.
Mislim, da to nikamor ne vodi.
Sprašujem pa se ali se bom sploh še lahko zaljubila, saj nisem več mlada, 40 let.
Mislim, da je veliko odvisno od nas…nekaj lažje prenašamo, nekaj težje…
Ma, skoraj raje sem sama, kot z nekom s katerim si ne želim.
Ne, to ne vodi nikamor.
Kolikorkoli že ljudje govorimo o tem, kako pomemben je karakter, temperament,…pri človeku. Tako včasih pozabljamo, da je potreba tudi neka privlačnost, neka “kemija” med dvema človekoma. Če te ni, potem ima človek lahko še tako super karakter – ampak to je za skupno življenje premalo.
In seveda se boš lahko še zaljubila. Samo “ta pravi” mora priti (kot pravimo temu). Takrat boš zopet začutila metuljčke v trebuhu…