Za vedno “z njim”, čeprav je poročen?
Pozdravljeni!
Enkrat sem že pisala na ta forum. Takrat v obdobju paranoje, strahu… Sedaj sem sicer nekako umirjena, vendar v meni še vedno vlada “čustvena praznina”.
Napisala bom le kratka dejstva, vendar verjemite, da je v ozadju, na čustvenem področju mnogo, mnogo več.
Sem samska, mlada. 8 mesecev sem bila s poročenim moškim. Ljubila sva se. Izvedela je žena, izvedeli so “vsi”. Pristala sva v “vrtincu” strahov, paranoj, zaskrbljenosti, mučnih situacij… “Odločal” se je med mano in njo oz. njuno hčerko. Njegove stiske so bile prehude. Ni zmogel. Ostal je z njo. Na njeno zahtevo je decembra prekinil stike z mano.Lahko si zamislite moje takratno psihično stanje…ampak…odpustila sem mu vse, ker ga ljubim… Dober človek je. Najboljši očka, zvest mož skoraj 15 let. Pa vendar je vseh teh 15 let v njem živela “praznina”. Težave ima sam s sabo, še iz otroštva. Žena ga nikoli ni razumela, nikoli mu ni dala tega…kar sem mu dala jaz. Tako pravi sam, tako čutim jaz. Zaupa in odpre se edinole meni. Kaj se dogaja v njegovi duši, notranjosti, ne upa povedat niti psihiatru (ker hodi na zakonsko terapijo sedaj).In kako to vem? Ker me je poklical…ker ne zmore, ker nima niti enega samega človeka, ki bi mu zaupal, ker ljubi mene… Sam ve in jaz vem, da ni človek, ki bi se lahko ločil, brez da bi prvo rešil doma zadeve..predvsem pa našel samega sebe… Stojim mu ob strani!! Predlaga sem mu naj gre k terapevtu SAM. Kajti le tako bo verjetno lahko “rešil sebe”, se izpovedal nekomu, strokovnjaku!? Sama mu več ne znam pomagat dovolj. Lahko ga le poslušam, mu dam nasvet. Žene ne ljubi, z njo je zaradi “moralnih obveznosti”, ker se je nekoč tako odločil…in tega ne upa prekinit. Tako je, njegov večni strah…
Sedaj ga ne “čakam” več,da bi se ločil, kot sem ga prej… čeprav si v globini srca seveda močno želim tega. Povedala sem mu, da bi takoj šla z njim, če se loči in sam to dobro ve. Ve pa tudi, da le v primeru, da najde prvo sebe in to stori zaradi sebe, ne mene. Našla sem tudi nekega prijatelja, ampak…ni niti senca njega…zato ne bo iz tega nič več kot le prijateljstvo… Globoko v srcu, v duši…je edino on!!
Sedaj se nekako “držim”..kako pa bo v prihodnje…!? Ve sam Bog, a!?
Vem, pričakujem kritike, ja…ampak, srca ne moreš iztrgat, žal!
Kot vidim si dobrih ter pozitivnih misli,kaj se tice njega ter njegovih obcutkov zate.Verjamem ,da cuti nekaj zate,ni dvoma,samo vprasanje je,ali je to res ljubezen,ta ljubezen,ki si njo ti zelis.
On se ocitno ne zna ali ne zmore odlocit zate?Jaz mislim,ce bi te tako zelo imel rad bi se odlocil zate.Ko slisim,da ga njegova zena ne razume,mu ne da tega ,kar potrebuje,ter nje nima rad,zakaj pa potem ostaja zraven nje?Ves to je tipicno ,kaj moski recejo,ko so vezani;KI SE NISO ZMOZNI ODLOCIT ALI ZA ENO ALI DRUGO STRAN.Seveda je najboljse sedet na dveh stolih saj nikoli ne ves ,kaj se bo zgodilo.Si zelis taksnega moskega,ki ne ve kaj hoce?Zakaj se opiras na upanje,da bo ta moski pustil svojo zeno zaradi tebe?
Mislim,da nimas dovolj samozavesti,ker si z tako malo zadovoljna.Ce se spetljas z porocenim,cakas celo zivljenje prakticno,da bi se locil od svoje zene.Vedno znova se podaljsuje ta termin,pa naj bodo otroci,zena se slabo pocuti ter in ter…..Vedno si ti tista,ki si na drugem mestu,ki moras pozirat,ter se veselis trenutkov,ki njih z njim prezivis.
Namesto,da bi imela svoje zivljenje,kje si ti stevilka ena!Pa cetudi se bi locil,se to vedno ne pomeni,da se bo zate odlocil!Ne obsojam te v dobenem primeru,ker tako ravnas.Upanje umre ta zadnje!Mar ti sama sebi nisi vec vredna,kot biti samo ljubica,ter cakat,da bo se zate odlocil?
Mar si ne zasluzis ljubezni,ki bo namenjena samo tebi,ker si to zasluzis?
Mislim,da ti manjka ljubezen do same sebe ter samospostovanje!In bi se morala vec ukvarjat sam z sabo ter svojo vrednoto!oprosti,povem samo svoje mnenje.In vprasanje je,ce bi se res odlocil zate,mislis,da ne bi dvomla v njega,da bi se ti isto dogajalo,kot njegovi zeni cez paar let,ko bi med vama nastala vsakdanjost,kaj je zivljenje!
Sicer te ne poznam,ampak mislim,da si ti pa tudi pa bilokatera druga zenska vec zasluzi kot bit samo stevilka 2 v zivljenju moskega!
Zelim ti veliko srece,ter samoljubezni,postavi sama sebe na prvo mesto,ter zivi svoje zivljenje.In ce mu si toliko vredna,ter njegova ljubezen tako mocna do tebe se bo odlocil zate.Ce pa je pripravljen te izgubit,samo,da bo z zeno,kot pravis brez ljubezni,potem njegova ljubezen ni ljubezen,kot bi si ti njo verjetno zelela.Veliko uspeha ti zelim…lp
Kritike ? Predvem bi rabila kaj drugega, čisto simpl povedano pa je vse na tebi. Na tebi je da spelješ naprej, če želiš ali pač stagniraš v tem stanju. Čeprav si mlada, nekoč boš rekla da je šlo nekaj krepkih let mimo tebe, vedi da tako neodgovorno ravnaš z čustvi predvsem do sebe. To ni opravičevanje stanja, potrebna bo streznitev.
Čeprav bi morda lahko kdo “štartal” iz stališča da gre vse samo iz predpostavke varanja, je tukaj ozadje širše. Nekako mi ne gre v kontekst da gre sicer za dobrega človeka, kateri je hkrati tako plehek da z nekom ostaja zaradi moralnih obveznosti. Že samo ta dva kontrasta povesta veliko. Da nima človek pri svojih letih drugega zaupnika kot na ta način, da nima ekvialentnega sogovornika ? Nadalje govoriš o odločanju med družino in teboj, stiskah, žene ne ljubi… Glej, kdor zaradi kateregakoli razloga ni zmožen ostati v zvezi ali ne želi, ima vso pravico iz tega izstopiti. Če ima jajca, če ne stopica na mestu in ne pričakuje usmiljenja neke mati Tereze, hkrati pa to pomeni da gre za čustveno nestabilnost, od katerih menda lahko pričakuješ zelo kvalitetno zvezo, v kateri se bosta potem našla kot nova partnerja ?! Iz te moke je bolj malo kruha. Z vsemi razpoložljivimi podatki o njem (policijsko rečeno imaš o njemu celo “preverko”), meniš kaj ? Nekdo, recimo tisti v ISKANJU partnerja, bi si s tem obliznili vse prste, prevedeno v tvoj “primer” pa to pomeni le svarilo ! Daj probaj tole moje pisanje razumeti ne kot nek napad nase, temveč tisto drugo. Kajti Cec ne obtožuje, če me le poznaš iz pisanj tukaj.
Da si se zabljubila v tega človeka in je stanje tako kot je, tukaj nimaš kaj. Paralelno s tem furaš še eno zavoženo zadevo; “našla si nekega prijatelja”… Konkretno rečeno – nimaš NIČ. Je potrebna še kaka razlaga. Bodi fer, najprej do sebe in potem temu “prijatelju” reci zbogom, bodi sposobna enkrat delati po pravici in ne spravljaj ljudi v negotov položaj. Ne živi življenja z nekimi rezervami, prvo daj čas sami sebi.
8 mesecev vesela bodi dekle,da je bilo samo osem mesecev,vzemi to, da je žena izvedela za vaju kot priložnost,da zaživiš lepše,bolje ob nekom ki ga boš lahko ljubila na glas in on tebe,brez strahu in paranoje kaj bo,kako bo ,če sploh bo..
nebom komentirala njegovega jamranja in hojenja na strok.terapijo,za katero se je odločil glej ga vraga,ko je žena izvedela in je moral iti hočeš,nočeš,tisti ki ima resnično težave gre sam od sebe in to veliko prej.To kaže predvsem na to ,da te težave niso bile tako hude kot ti jih je opisal ali ti jih opisuje on,ne trdim da težav ni bilo,v vsakem zakonu ali razmerju so,vendar če bi bilo tako hudo verjemi da bi se premaknil ali v levo(strokovna pomoč) ali v desno(ločitev)..napaka ki jo delaš ti je samo ena,da sploh še z njim komuniciraš o vama,so samo on,žena in njun otrok,tebi pa malo zateži vsake toliko,da ima dober občutek,da se ti še vedno smili-le čemu ,svoje živlenje je izbral sam,morda delujem kruta ampak tako to je..
Vem upanje umre zadnje,ampak čemu upanje,ko je zgrajeno iz golih laži in jasnega vedenja,da bo ostal z družino-na kaj upaš dekle???
Draga alyaly…
Ko sem brala tvojo zgodbo je bilo isto, kot da bi poslušala sebe le, da so pri nama šele začetki. Tudi on je poročen, ima 2 otroka in tudi jaz sem v vezi. Ko sva skupaj je noro, moj svet je postavil na glavo, ne moreva eden brez drugega. Težko je, tako težko, kot si nisem nikoli predstavljala. A vseeno se vsak dan vračava vsak posebej v svoj dom…
Razumem ga, da se ne more odločiti oz. da se je odločil za ženo. Tudi če bi mene ta trenutek postavil pred dejstvo ne vem, če bi izbrala njega…pa nimam niti otrok. Težko je, težko je sprejeti tako odločitev in definitivno se ne strinjam z ljudmi, ki pravijo, če bi te imel rad bi jo zapustil…ah, niti pod razno ni tako. Danes so drugačni časi, vse preveč je še drugih dejavnikov…
Verjamem pa, da se vedno vse razvije tako, kot se mora, tako, kot je zapisano v zvezdah. Če je usoda na vajini strani bosta nekoč prišla skupaj, življenje vaju bo pripeljalo skupaj…sigurno…če si le dovolj želita.
Piši še kaj…lepo je vedeti, da nisem sama…
Ti bom napisala iz lastnih izkušenj – jaz poročena, z otroci….on vezan z otrokom…..videvali smo se skoraj dnevno….ljubila sva se in si vse zaupala……stvari doma so postale neznosne….odšla sva, odšla in zaživela kljub šoku okolice in najbližjih, skupaj, si ustvarila dom….in imava se fantastično – ker se ljubiva in sva se tudi v teh najbolj težkih in umazanih trenutkih ločitev…..kljub temu, da so naju zapustili prijatelji….kljub vsemu…..bila sva odrasla, vedela kaj želiva in se nisva zaradi nekih moralnih vrednot in pričakovanja okolice ozirala na druge – tako sva bolj srečna in kljub težkemu prvemu letu (zaradi otrok, bivših partnerjev…) smo vsi skupaj splavali in gremo dalje……imamo se lepo…
Če se on ne bi bil sposoben takrat odločiti za mene, kljub temu, da je s tem z****** svojega prijatelja…..bi vedela, da to ni to….da z njegove strani nisem nekdo, ki si ga želi bolj kot vse na svetu…..zame ne bi bil izgovor, da mora biti z ženo, zaradi otroka…….človek je svobodno bitje in če e kje ne počutiš dobro…..imaš vso pravico da greš in si srečen… a ni to bistvo življenja? Saj imamo samo enega…
kateri pa so ti dejavniki?? Denar oz. materializem?
kot opisuje najina ljubezen – onadva sta bila vsaj fer fo sebe in ostalih in so uspeli preboleti in gredo danes dalje…[/quote]
Sicer nisem poročena pa nimam koga varat, če te ne moti ti lahko jaz povem kaj so dejavniki – jeb**a bi se a da ne uđe-oprosti izrazu, upam da cec ne bo zbrisal,ampak ta srbski pregovor jasno označi dejavnike..
(cec ni brisal, samo *** je dal)
Hej! Najprej hvala vsem!! 🙂
mala* in cec – hčerka ima 7 let, nič ne ve kaj se dogaja. Verjamem pa, da ji bo z leti kmalu postalo jasno, da nekaj ni ok z njenim očkom, ker je otožen cel čas, oz. ga nekaj v notranjosti boli. Res pa je, da ga žal ni dosti v hlačah, ne! Ne upa storiti nič in le čaka na “čudežno rešitev” njegovih težav. Da mu psihiatri narekujejo kaj naj strori. Vem, da se to ne bo zgodilo. Na koncu bo spet “ostal sam”. Njegovih težav v zakonu ne bo rešil. Čustvenih 100% ne, materialno pa… večje težave kot jih ima on, res težko kje najdeš. Z ženo si ne bo nikoli “pomagal”, ker mu pri poslu ne stoji niti 1% ob strani – ona še za svojo “rit” ni sposobna poskrbet.
Cec – verjemi, da delam na tem, da se streznim, res!! Vem, ja, čustveno neodgovorno! Se trudim, verjemi, ni pa lahko, ne!! Glede rezerv pa – vem, sem spoznala hitro. Vem, da ni dobro, ni prav! Bom res upoštevala tvoj nasvet!!
Dobro se zavedam, da gre pri njemu za čustveno nestabilnost, zato pa želim, da se sam dokoplje do tega in se REŠI tega!! To je tudi njegov namen, ampak vem kako je tudi njemu težko!! Res ga razumem, zato mu stojim ob strani! Upam, da bo dojel, da 15 let skupne veze še ne pomeni, da mora človek ne glede na vse težave ostati skupaj. On se cel čas zagovarja le s tem, z njegovo odločitvijo iz mladosti. Živi v preteklosti!! Sedaj vegetira, ne živi!! Nima nobenih jasnih ciljev, nobene vizije, živi iz dneva v dan. Ne ve kaj bo delal, s čim se bo preživljal. Lahko bi živel materialno super, a je ovira ravno žena, ker ne gre z njim v drugo državo. Ker ona gleda LE NASE. Dam ji prav, naj poskrbi za svoje dobro, ampak naj ne ovira njega. Od njega namreč zahteva čudež, da živi med 2 državama in njej ugodi v vsem. Ona se z “njegovim problemom” ne ukvarja, pričakuje, da pač poskrbi za družino, materialno. Ne zanima je kako.
Razmišljam kako nekateri lahko tako živijo. Okoli sebe vidim res veliko takoh parov. Onadva živita skupaj. Jesta, spita, žena ga vleče na razne družinske “izlete”, kjer se morata kazati v luči idilične družinske sreče, še celo z roko v roki hodita… Hm,…ko pa ima on 5 min časa, pa gre v WC in pokliče mene! Res sreča, ja! ??
LEILA1975* – Mislim, da nimam težav s tem, da ne bi imela rada sama sebe. Se imam, se zavedam, da si zaslužim ljubezen. Niti ga ne čakam več, res ne. Saj grem svojo pot. Resnično upam, da najdem kje fanta, s katerim bom lahko normalno zaživela, da bom št. 1! Res pa je, da gre to počasi, da ne smem iskat, da verjetno pride s časom…. Njega pač na silo ne morem izbrista iz srca. Če je “usojeno”, da bom z njim… bom pač nekoč z njim. Ampak vem, da ima vsak človek “usodo” v svojih rokah – tudi njemu sem povedala, da lahko on to stori, da ga nihče ne sili, da ostane v takem zakonu. Sedaj je pač na njemu. Verjamem, da rabi čas. Kaj bo le ta prinesel…??
TA PRAVA MONICA* – Hvala. Delno imaš prav. Sicer sem sama povedala ženi, sam ji ne bi nikoli, ne! Se je pa sam odločil za psihiatra…ko bi vedela, v kakšnih situacijah sva bila. tudi jaz skoraj na kraju z živci, res! Ampak sem se izkopala ven nekako, vsaj iz najhujšega. Na kaj upam…hm, na čudež?! Ne vem. Zaenkrat sem prišla vsaj tako daleč, da vsaj čakam ne več!!
ŠE ENA 30*- Hvala tudi tebi! Najraje bi videla, da se uresničijo tvoje misli, ampak…veš kako dolgo sem bila enakih misli kot ti, res!! Nekako sem še vedno. Ampak dejstva bodo pokazala svoje. Imam 26 let, čas beži…on ima familijo, jaz pa…hm, to je je**!! Najhuje je, ker vem, da me ima res rad. Če bi bil samski, bi bila najina veza res lepa, to vem. Sem imela prej fante, pa sedaj ta prijatelj..ampak, so le približki, daaaaleč, daaaaleč od njega. Žal! :-((
NAJINA LJUBEZEN* – Tako bi storila tudi jaz na tvojem mestu. Vsakdo ima pravico, da je srečen. In lahko se odloči! On pač gleda raje na druge. To je res njegov problem. Obremenjuje se z vsemi drugimi, sam pa raje trpi. Upam, da “pride k sebi”! Da se res reši tega, da pusti, da drugi hodijo po njemu in mu grenijo življenje. Zato imam potihoma nekako še vedno upanje. Če le spozna kaj je bistvo življenja. Zaenkrat se drži teze; sem se odločil, ne morem v to potegniti drugih, jim škodovati, ne smem…. upam, da najde dobrega terapevta, da mu zbistri možgane, res!
No, ali pa kot bi rekel Cec…naj se streznim jaz!! hehe..Vem, Cec, vem!! Teorijo poznam! Knjig o čustveni inteligenci prebrala že morje… a kaj ko je ta praksa tako prokleto zaj….!!!
Mogoče se bom na koncu naveličala vseh teh ceremonij…se ga pošteno napila in ga pozabila…hehe!! Kolegica mi je rekla, da že dobivam trdo kožo…da se bom kmalu izkopala iz tega…in me ne bo mogel več tako prizadet kot prej…upam, da res!!
Njemu želim, da res začne enkrat že živet!!! Pri 38 bi bil že čas, kaj menite!!? Da se ne bo izgubil v preteklosti, da ga ne “pohodijo” do konca… Takim kot je njegova žena pa… Meni se zdi patetično, žal, res! Če ima 5 točk v glavi, bi lahko vedela, da me ni mogel pozabiti v 1 mesecu. Obnaša pa se kot da je on njena lastnina in se ne rabi več trudit za njun zakon. In živi naprej “srečen zakon”…!!
Sem naložila, vem! Je pa malo lažje… Hvala vsem za komentarje, res! 🙂
Lp
Hvala vsem, ki ste pokomentirala moje misli.
Morda pa imate prav. Morda pa je res le strast tista, ki naju veže. Morda pa bo bilo tako bolje za vse. Morda si res ničesar nočeva priznati in hočeva samo palamuditi… Ne vem, najbrž res še sama ne vem kaj bi rada.
Alyaly…upam, da ti uspe karkoli se boš že odločila in da bo ta pot, ki jo boš izbrala res tista prava, z njim ali brez njega.
Lepe pozdravčke…
Človek zlahka razume žensko, ki bi bila za vedno “z njim”, čeprav je poročen. Zavestno si je nadela težke čustvene okove, ki počasi razjedajo vse, ki so v tem ljubezenskem trikotniku. Tip, ki se ne more odločiti, koleba, ker ima zavetje dveh in mu pač “paše”, da na račun svoje neodločnosti “polaga” kar dve…Če se že poročen ne more odločiti, bi morala imeti pridružena ženska toliko v glavi, da bi ultimativno postavila meje: ona ali njegova žena. Zakaj bi moški, ki mu v bistvu ustreza sedenje na dveh stolih izbral samo eno?
Dokler ne bo ultimata ali z ene ali z druge strani, bo ta “brezjajčnik” pač stregel obema, če pa bi moral pozneje plačevati preživnino, pa bo raje še naprej pri ženi malo stiskal zobe, postrani pa si bo privoščil še kakšno za posladek…
Pametne ženske – naj vam mednožne strasti ne preplavijo še možganskih open!
Ma daj, kaj obtožuješ ženo…To me pa tako razp****.. kako smo ženske lahko tako naivne? Mislim, da si precej naivna. ne moreš vedeti kakšen je doma v resnici do nje in kakšna je ona. Misliš,da je ona res tako grozna?? Taki rečejo vedno najgrše in najslabše o ženi, to je klasika. V resnici je pa doma vse prej kot hudo..mogoče se doma muckata, on se ji opravičuje za vse, nato pa gre ja tebe poklicat, ko ima 5 min. to je ponavadi tako. Verjemi, da ne govori kak se mata vidva fajn, kako te ljubi..ampak pridno izkorišča obe. Tako, da se mi zdi brezveze da obtožuješ ženo, on je tisti, ki je to povzročil, ne žena. in ker ne veš kaj vse je ona prestala z njim in kako se dejansko imata. Zvečer gre itak k njej spat…
Jaz sem imela čast spoznati par, kjer je mož imel doma 2 hčerki, ženo in 10 min stran ljubico in z njo hčerko. Od ponedeljka do srede je bil pri ženi, normalno živel z otroci. Od četrtka do nedelje zjutraj je živel pri ljubici in hčerki. Vsako nedeljo popoldan se je že poslavljal od ljubice in šel na kosilo k ženi. Dvakarat na morje vsako leto, na govrilne otrokom, prazniki pol tam, pol tam… in to že kakšnih 5 let, moram rečt svaka mu čast 🙂 In to od bivšega fanta sestra. Šokantno. Obe sta vedeli, in obema je pihal na dušo, da ne more zaradi otrok, da se bo odselil, da ne bo več hodil tja.. hočem ti rečt, da ni vse tako, kot ti govori.
To da se tako osredotočaš nanj je žalostno, kako je on bogi, kako on mora poskrbteti zase, kako je on največji revež in tako dobra oseba in kako se mora najti.. bla bla bla bla bla..punca strezni se, tako VSI govorijo. In vem, da se ti zdi to zelo resnično in da nobeden ne ve kakšen je on v resnici fajn in kako v resnici on res trpi in da to vesta samo vidva in… če me razumeš? Ti moraš sebe najti punca! zazri se vase. Ti ga ne moreš spremeniti in niti nimaš te možnosti. lahko pa sebe. Lahko pa ti delaš na sebi in se ti vključiš na terapijo in poizkusiš delati na sebi, če želiš ven iz tega in mogoče poizkusiš ugotoviti zakaj si si izbrala vezanega moškega.
Ki se NIKOLI ne bo ločil od žene in bo s tabo in z njo, dokler mu boš ti dovolila. Četudi je še tak srček. Drugače bi se že takoj, ko te je spoznal.
Pa good luck!