KAJ NAJ STORIM – na pomoč.
Dekleta in fantje pozdravljeni.
Prosim Vas za nasvet, kaj naj storim. Ne prosim, da kdo sprejme odločitev namesto mene – potrebujem samo Vaš nasvet.
Stara sem 28 let, poročena 8 let in imam petletno hči. Z možem (30let) sva se spoznala pred 8 leti. Nekaj tednov kasneje sem utrpela nesrečo z resnimi poškodbami, katerih posledice so vidne še danes. Takrat kot fant in punca, sveže zaljubljena, mi je stal ob strani in bil do mene čudovit. Bodril me je in mi vlival samozavesti. Imela sem občutek, da sva ustvarjena res drug za drugega in se tako tudi poročila. Po poroki sva živela v sobi pri njegovih v bloku, kasneje pa iskala rešitev v podnajemniškem stanovanju, kjer živiva v 2 sobah še danes ter plačujeva “slovensko” najemnino.
Takrat je tudi on še delal in imel svojo dejavnost (1996), vendar pa mu nikakor ni šlo, četudi sem mu jaz (takrat še nisva imela otroka) pomagala ves prosti čas. Čutila sem se dolžno. Vendar pa je moral dejavnost kmalu zapreti in začeti drugače. Ostali so mu dolgovi, za katere mi ni nikoli povedal, saj kot pravi “me je le hotel zaščititi!” in jih je odplačeval s priložnostnim denarjem. Meni je dajal le simboličen prispevek za gospodinjstvo. Poizkusil se je tudi v drugih branžah, ki pa mu zaradi njegove narave (izrazita nenatančnost, neresnost, neodgovornost…) niso ležale in jih je moral zapustiti. Tako mi je takrat in tudi danes, ko se obnaša povsem enako, vliva upanje da bo vse ok, čeprav mu ne zaupam več. Prevečkrat mi je lagal in se trudil biti boljši 7-14 dni, potem pa nazaj, na stara pota.
Sama v hudih trenutkih nisem izgubljala volje. Hči me je potrebovala, zato sem bila sleherni trenutek z njo, medtem ko se je on posvečal svojim družabnim dogodkom. Ni hodil po gostilnah, vendar pa se je zadrževal v okoljih, kjer je lahko s svojim dobrim načinom prepričevanja (blefiranja) znal impresionirati ljudi. Vpisala sem se na tudi faks in lansko leto diplomirala ravno zaradi upanja, da bom nekoč lahko z boljšo plačo prišla na boljše in se končno izognila podnajemniškemu jarmu. Nazadnje pa mi je prav on, ki je tako malo storil ta čas očital, kako je moral trpeti čas mojega izrednega študija in se igrati z otrokom.
Ampak zgodbe še tu ni konec.
Pred dvema letoma sva spoznala neporočen par najinih let. Po svoje čudovita človeka, zato sem se na njiju takoj navezala. Nudila sta mi oporo in razumevanje. Oba sta nama izredno veliko pomagala. Ona sicer absolventka, on podjetnik s lastnim stanovanjem. Ničesar jima ni manjkalo in zato sta vedno znova priskočila na pomoč, bodisi v denarju ali pa kako drugače. Seveda, za mojega moža je bila to le potuha in ko mu je prijatelj ponudil službo, jo je moj mož sprejel. Prijatelja sem opozarjala, kakšne težave ima, pa mi je rekel, naj potrpim ter da bo že boljše.
Pred pol leta pa se je zgodilo nekaj, kar mi je dalo misliti. Omenjeni prijatelj je organiziral vikend izlet za večjo družbo. Ker se je obetalo slabo vreme, je velika večina družbe odpovedala izlet, z izjemo mene in njega. Želela sem si spremembe okolja, on pa je zadevo tako ali tako hotel spraviti pod streho. Sicer sva program skrajšala, vendar pa sva se v tistem času in drugem okolju začela pogovarjati in si zaupati. Posledica: zaljubila sem se vanj in on vame. In tiste noči ne bom nikoli pozabila. Takšne strasti, ljubezni in nežnosti z možem nisva nikdar imela.
In nastopil je naslednji dan: nisem imela slabe vesti. Čutila sem, da sem ženska. Čutila, da me lahko nekdo resnično ljubi in imela sem prav.
Žal pa sem zapadla v precep, odrinila iz njega moža in njegovega prijatelja.
Mož mi pravi, da se bo poboljšal, vendar mu ne verjamem. Sluti, da se je med menoj in prijateljem nekaj zgodilo, vendar ne ve kaj. Se pa tako kot večina žensk čutim dolžna stati mu ob strani, četudi naju povezuje le ista postelja in otrok. Tudi hči – ne vem, kako bi prenesla tako odločitev, ko pa vem, kako ga ima rada. Prepričana sem, da ima tudi on mene rad…
Prijatelj (31let) se je s svojo punco že razšel mi pravi in tolaži, da se nikamor ne mudi in da naju bo rad počakal. Sicer mi je že nekajkrat namignil, da naj se ločim in da tudi ni nujno, da pridem živet k njemu, saj mi bo zrihtal stanovanje, če mu še ne zaupam. Mojo hči ima zelo rad in je že čeprav verjetno zaradi mene in moji strahov ne bova skupaj, odprl zanjo skrbniški sklad, ki ga bo lahko črpala po svojem 18 letu. Velikodušno in res ljubeznivo. Ne zanima me njegov denar ali status. Rada ga imam, ker mi zna prisluhniti, se z menoj pogovarjati in biti nežen. Dane besede drži, je zelo odgovoren in delaven.
Torej, kaj naj naredim? Kje naj iščem in zberem pogum, da se ločim? Ali naj vztrajam v svojem zakonu in pokažem hčeri, da je zakon nič drugega kot podrejanje ali naj naredim nov korak v življenju? Moje življenje je prava mizerija…
Natassya,
tole pa je bila dolga in izčrpna zgodba, toliko si pvoedala, da je že očitno nekaj na tem, da iščeš rešitev za svoje življenje. Kaj pa naj ti svetujem?
premalo si pvoedala o svojem možu o problemih, rpedvsem si govorila o svojem življenju in o tem kaj se je zgodilo. Tako da bi zelo težko karkoli ocenil, to kar pa se je zgodilo pa pomeni,d a si že naredila, sedaj se moraš samo odločiti, kako želiš živeti naprej.
Po eni strani, si sami krojimo usodo, po drugi, naredimo še kaj za drugega, ampak vedno bomo težko za koga kaj storili, če ne znamo poskrbeti zase.
Zakaj imamo vedno na voljo tisoč poti in to ravno takrat ko se moramo odločiti?
primož
Očitno te privlači moški, ki zna finančno poskrbeti zase. Če se boš odločila za novega partnerja boš pač padla v drugačne duševne muke. Partnerstva brez odrekanja, razočaranja, odpovedovanja, prilagajanja pač ni. Seks je z novim partnerjem vedno čudovit in enkraten, ker še ni med partnerji raznih razočaranj in zamer. Ko pa se med poliže…Prikazala sem ti samo negativne strani oziroma realne s tem pa ne mislim, da se moraš držati moža, če ga ne maraš več. Med kolegi imamo veliko drugič poročenih parov in prav vsi so se izpovedali, da drugič ni nič lažje kot prvič, je samo drugače.
Odrini na stran vso materialno navlako in poskrbi za svojo dušo. V letih zakona, ki so za tabo si ti kot oseba rastla in zorela. Tvoj mož pa je (vsaj po napisanem sodeč) ostal v puberteti. Ljudje moramo najprej ljubiti sami sebe (in to je včasih zelo težko), da bi lahko ljubili druge (parterja, hčerko). V tvojem primeru je prijatelj v bistvu v tem hipu nepomemben. Bil je samo ventil, ki ti je odprl oči. Loči se (materialni izhod se bo našel takoj, ko se boš odločila ravnati se po svoji vesti) in odidi. Nato si vzami nekaj časa zase. In če se bo prijatelj še zdel pravi, boš vedela kaj storiti. In tudi hčerki bo bolje z mamo, ki je srečna – seveda ji pa ne smeš odreči očeta…
Ne bo lahko ampak za najlepše stvari v življenju je potrebno mnogo truda…
Napisala si res cel roman in po njem sodeč se moraš naučit prisluhnit sami sebi. če se boš znala imet rada bo vse steklo samo od sebe.
hčeri bo bolše s srečno mamico in tudi posebej s srečnim očetom .kot pa z dvema razvalinama. pri prijatelju pa te verjetno privlači ker je poln tistih lastnosti ki jih pri možu pogrešaš. če se boš odločila za ločitev bodi nekaj česa sama in si vzemi čas zase . sčasoma se ti bodo misli zbistrile in boš ugotovila kaj je v življenju res pomembno .ljubiti najprej sebe pa če se še tako grdo sliši .
no zaenkrat tolikopa se še kaj slišimo
lp
hy !
napisala si cel roman v katerem pa samih dejstev ni orav veliko .
iz vsega se da razbrat da do moža čutiš neko odgovornost za preteklost ,ki pa nima veze zdajsnjo situacijo
tako kot si tudi napisala ,namesto tebe se nihče ne more odločit .prav je da lepo razmisliš in ukrepaš,če se odločiš da ga zapustiš si pa potem vzemi malo česa zase in boš videla da se bo vse uredilo če boš le hotela
lp
hey.moje mnenje je sledeče:sama si ugotovila kaj ti pomeni tvoje življenje, tako da rešitev tvojega problema tako že poznaš. glede na to da se nisi brezglavo zaljubila ampak prijatelja od prej vredu poznaš (tako vsaj veš da ti ne igra popolne osebe) in praviš da je iskra obojestranska, ter da te nikamor ne sili, plus kakšen je tvoj mož, ti jaz tudi svetujem da se loči. praviš da te ne zanima njegov denar ali status, jaz pa pravim da je to samo pika na I – če zna dobro poskrbet zase je verjetno bolj na tvoji ravni kot tvoj mož in tako bo tebi tudi lažje.vedi da tudi če ti z prijateljem ne uspe, z možem nisi srečna (če ti ne bi že parkrat obljubil da se bo poboljšal bi ti rekla daj družini še eno možnost,tako pa ..). vedi SAMO ENKRAT SE ŽIVI in zato ne sili tja kjer ni sreče….
Pozdravljena!
Prebrala sem vaš članek ,kjer kličete na pomoč.Pismo sem prebrala 3 krat in ugotovila,da ste si na veliko dilem ,vprašanj pravzaprav odgovorila že sama.
Veste pa tudi ,da končna odločitev je vaša in samo VAŠA.Življenje je kot igra,vendar pa smo ljudje vsak zase režiserji le te.
Odločitev,ki jo boste sprejelela bo torej samo vaša zato ljudje,ki dajajo konkretne nasvete vam ne želijo resnično pomagati…
Odločitev,ki jo boste sprejela ,kot sem že omenila je samo vaša in zaradi tega se boste v življenju kasneje bolj cenila s tem pa tudi dobila samozavest,ker kot nam sporoča knjiga pisateljice Luise L.Haj :
ŽIVLJENJE JE TVOJE…
Zavedati pa se morate predvsem tega,da so otroci odlični opazovalci in mi jih z svojim obnašanje,reakcijami,dejanji…učimo za življenje in prej ko slej odidejo na samostojno pot in tako je tudi prav,mi pa ostanemo sami !!!!!!!
Želim vam veliko pozivitimizma in predvsem sreče,ker ste edina in enkratna ta trenutek in zdaj……….
NADIN
Tukaj gre za zadevo, katero v pisni obliki ni moč realno obdelati. Ko bi bil kakšen nasvet približno dober za eno plat, bi verjetno izničil neko povsem drugo plat, ki pa ti je morda pomembnejša. Če bi hotel karkoli koristnega povedati, bi moral razumeti tvoje vrednote, način razmišljanja, tvoja prepričanja in seveda imeti informacijo o tem, kaj sploh smatraš za svoje življenjsko poslanstvo.
Treba se je zavedati, z rešitvijo tega stanja se bodo odprle druge težave, ki pa jih sedaj ni. Ločitev je rešitev, vendar šele takrat, ko to narediš iz ljubezni. Predvsem iz ljubezni do sebe. Kako se ločiti iz ljubezni? Tako, da mirno sprejmeš to za resnično dejstvo in to jasno poveš partnerju. Mirno, brez vrednotenja bivših dogodkov in seveda s spoštovanjem do njega. Ob tem se je prav zavedati, da bo on VEDNO oče tvoji hčerki.
Seveda njegovo vedenje ni takšno, da bi ti dajalo potrditev, da je bil zate prava izbira in da je sposoben v življenju karkoli narediti v smeri izboljšave samega sebe.
Priporočam, da ugotoviš, kaj je zate življenjsko poslanstvo in šele nato narediš naslednji korak. Postavi si vprašanje: “Kaj želim, da se ljudje (in moji otroci) zavedo ob mojem pogrebu? Po čem se me naj spominjajo? Kaj bo takrat res pomembno?
Ko imaš izdelano podobo svojega podslanstva, bo pa resničen cilj že bolj jasen . Odločaj se na osnovi tega.
Naj ti uspe.
Moje mnenje je takšno, da ti ne bo všeč, saj te bom zelo grajal.
Čeprav ne vem, kako v resnici stoji vajina ljubezen z možem, verjamem, da je nekoč bila…toda drugi imajo več denarja…..
Vsem pač ne more iti in dolgovi ob neuspešni obrti sigurno nastanejo, kaj so vzroki za neuspeh pa je različno. Verjamem, da te je mož hotel zaščititi in za to je delal tudi priložnostno. Očitati nekomu, da mu posli ne gredo le zaradi nenatančnosti, neodgovornosti in neresnosti pa je milo rečeno sprenevedanje in obsojanje nekoga, ki ne zasluži toliko kot si bi ti hotela.
Morda imaš celo prav, toda ti si mu pri delu pomagala, kot praviš. Če si boljša kot on, zakaj ga nisi na napake opozarjala? Po toči je vsak lahko pameten, da boš vedela.
In medtem si študirala ! Otrok pa majhen ! Verjetno tudi študij nekaj stane in je šlo iz družinskega proračuna ! Ti v šolo nekdo pa mora paziti na otroka, mar ne ? In kako naj medtem še služi denarce, katerih ti je očitno zmeraj premalo, saj si za boljše dohodke študirala, medtem pa te je možek doma servisiral. (proti temu nimam nič, prav da te je servisiral, toda za to mu ne očitaj, da je karierno neuspešen).
Prijatelj je očitno bogat, lahko zrihta stanovanje, odprl je sklad za tvojega otroka? Občudujem tega prijatelja, vse lahko kupi, verjetno ti sedaj ko imaš šolo, lahko zrihta tudi dobro službo, saj kot bogat človek (poslovneš ali podjetnik) ima sigurno veze in poznanstva, ki jih pa tvoj možek nima.
Da te spomnim, tudi tvoj možek je nekoč bil podjetni in na videz dobra partija, ki se je izjalovila!
Odkrito se vprašaj o možu:
Si ga imela kdaj resnično rada?
Si ga morda začela mrziti, ob neuspehih, ki sta jih teh 8 let doživljala?
Ali ga še ljubiš in si le pogosto nejevoljna, ker ni uspehov, kakrše si želiš?
Odkrito se vprašaj o prijatelju:
A res drži dane besede in je odgovoren, ko pa se je s svojo partnerko kar razšel, ko sta se vidva podala pod rjuho?
A res zna prisluhniti in biti pravi prijatel, ko pa spi s ženo svojega prijatelja?
A je res tako moralen?
In sklad, ki ga je odprl in bi naj bil dosegljiv hčerki čez več kot desetletje, verjetno sedaj še ni posebno velik, služi pa mu lahko kot način davčne olajšave, kar pomeni, da je popolnoma poslovna odločitev.
Stanovanje, ki ti ga obljublja bi bilo verjetno v njegovi lasti?
A mu boš, kot kupljena igračka, ki mu bo dosegljiva, zmeraj ko si bo zaželel ženske družbe, saj očitno posebno ne hrepeni po tem, da bi živela z njim. Verjamem, da mu bi takšna rešitev, da imaš ti drugo stanovanje odgovarjala. Saj mu to zagotavlja svobodo in obenem žensko, ki bi na ta način od njega postala odvisna.
Če je med teboj in možem še kaj pristne ljubezni, potem te rotim, daj brco prijatelju in ostani z možem. Doštudirala si, morda lahko prideš ti do večjih dohodkov, kot jih imata sedaj z možem. Morda, mož res ne bo nikoli sposoben, da zasluži velike denarje, toda ljubi te. Če bo imel le eno žemljo, jo bo razdelil med tebe in hčerko, ne bo je sam pojedo o tem sem prepričan.
In jemlje te takšno kot si.
Če bi bil res neodgovoren, ga po tisti tvoji nesreči izpred osmih let ne bi bilo ob tebi. Pa takrat ni afen guncal, bil je tam, kjer si ga potrebovala. Morda je ravno takrat izgubil tisti posel, ki bi ga katapultiral v svet uspešnega podjetništva. Tega ne boš mogla dognati, toda v trenutkih tvoje nesreče je bil ob tebi.
Zato premisli kaj boš izbrala !
Na voljo imaš, normalno družinsko življenje s vsemi vzponi in padci ob nekom, ki te ima rad in s katerim si gotovo doživela že kaj lepega.
Ali življenje lutke, ki služi potrebam nekoga, ki jo je pripravljen kupiti in namestiti v kletko, kjer se ji po svoji potrebi pridruži.
Lep pozdrav
Zdenko
Živjo!
Stvari so se ti tako zapletle, da boš morala storiti nekaj korenitega, ne pa samo čakati, kako se bodo zadeve razvile.
Zaključi slab zakon – odloči se in odseli se na svoje in živi nekaj časa sama s hčerko. Kljub temu, da je zakon slab, te nanj še veže mnogo reči, zato si moraš vzeti čas. Potem, ko boš vse počasi predelala in pustila starim odnosom oditi, bo prišel čas za gradnjo novih odnosov.
Tudi za hčerko ni dobro, da živi v neljubečem okolju. Seveda pa mora po ločitvi ohraniti stik z očetom.
Morda pa bi hotela prej poskusiti, da ohraniš stari zakon – kajti ločitev je boleča za vse udeležene. Preberi si knjigo H.Hendrix: Najina Ljubezen – morda boš v njej našla nasvete in poti za reševanje starega zakona.
Lp in veliko poguma
Zdenko je čudovito napisal, podrobno si preberi in to kar nekajkrat ! Ko te bo prijatelj kupil, bo s teboj prav tako delal kot z zavrženo stvarjo, romance bo kmalu konec.
Seveda je bila tista noč nekaj posebnega; malo se spomni kako je bilo v začetku kake nove zveze, sama nebesa, sčasoma pa rutual !
Je potrebno sploh še kaj dodati ?
Lepo pozdravljena,
samo zaradi občutkov krivde, vesti, ne morete vztrajati v odnosu. Ljubite svojega moža? Otrok vedno bolj trpi zaradi nesrečnih staršev, ki vztrajajo v čudnih odnosih, kot ločenih staršev, ki poiščejo svojo srečo.
Kaj resnično čutite do omenjenega prijatelja? So v ozadju čustva ljubezni ali hvaležnost, da ste se lahko zopet počutili kot ženska, saj ste v vašem odnosu že otopeli?
V kolikor ne veste, bi bilo najboljše za vas, da se najprej umaknete, živite sami in vidite kje ste. Vedno podpiram misel, da je potrebno vse narediti, da odnos obstane. Vendar imam občutek, da se z možem v temelju tako razlikujeta…Za spremembe znotraj odnosa pa sta pomembna dva.
Lep pozdrav in vse dobro;