Zdravo vsem!
Namreč moj partner je 18 let starejši od mene. On že tri leta živi stran od svoje družine, ni bil poročen. Skupaj sva dve leti in se še vedno dobivava naskrivaj, ker se on boji mojih staršev, če sem iskrena pa tudi jaz nisem sigurna glede njihove reakcije. Vendar skupaj sva zelo veliko in se odlično ujemava v vseh pogledih. On mi pravi kaj pa čez 20 let ko jaz ne bom mogel seksat, pa mu odvrnem da me to sploh ne skrbi ker so še tudi druge možnosti da ljubljeno osebo zadovoljiš itd. Ampak jaz to tudi resno mislim ker sem zelo mirne narave in zares pri 30-tih mislim da sem tisto mladost norost že preživela.
Prosim če se kdo v teh vrsticah najde naj me nekako usmeri s katerimi besedami naj pričnem staršem predstavljanje mojega partnerja.
Hvala za odgovor.

Če si stara 30 let ne vidim panike, saj si dovolj stara. Prav tako pa ni nujno da živiš pri starših, navsezadnje je to tvoje življenje in ne njihovo. Lahko jim poveš mirno, da imaš fanta, ki pa je 18 let starejši, in kaj potem če se bosta zgražala, važno je da si ti zadovoljna in srečna.

Ah, ti strarši…..ko pa jih imamo tako radi, a ne?
Primož

Ne razumem, zakaj bi se morala ti ali on bati tvojih staršev. Saj sta dovolj stara, da lahko začneta živeti skupaj na svojem. In tudi starši se čez nekaj časa navadijo.
Življenje je tvoje in mogoče res prevečkrat gledamo na to, kako bodo določene stvari sprejeli naši starši.

Ne boj se povedati staršem, saj si odrasla. Povej naravnost: ljubim npr. Francija. Je precej starejši od mene, vendar se dobro ujemava. Bodo že sprejeli, če te imajo radi. Če pa tvoje zveze ne bodo odobravali kljub temu, da si srečna, potem se na njihovo mnenje lahko mirno požvižgaš.