Pozdravljeni!

Naj vam povem mojo zgodbo.
Nekako že v srednji šoli sem spoznala, da me privlačijo ženske veliko bolj kot moški. Takrat sem se tudi prvič zaljubila v 8 let starejšo žensko. pisala sem ji pisma… Ona ni bila za to in na koncu sem bila zelo razočarana in žalostna. Najbolj sem hvaležna pomoči moje najboljše prijateljice, ki mi je ob vsem tem stala ob strani. Vendar pa nisem planirala, da se bom v njo zaljubila (zdaj imam že nekako 4 leta močna čustva do nje, želim več kot le prijateljstvo). To sem ji tudi povedala v drugem letniku srednje šole, a ni nič konkretnega rekla ali naredila. Potem sva se zaradi neke stvari sprle in nekako sem potlačila čustva v sebe. Čez eno leto sva se nazaj pobotali. Takrat je začela hoditi s fantom. Sprva me je to presenetilo, malo prizadelo saj sem v sebi čutila, da bova končno skupaj. Seveda ji tega nisem povedala. Sprijaznila sem se z dejstvom, da ne more biti moja. hkrati pa sem čutila, da z njim ni bila zelo srečna. V bistvu je sploh nisem prenehala osvajati.Tudi s fantom sta se parkrat sporekla in šla za nekaj časa narazen. Temu je sledil najin prvi poljub in potem še več poljubov. Nazadnje sva pristali skupaj v postelji. In vedno znova je prišlo naprej dejstvo, da je nazaj z njim in da z mano ne more imeti nič. Tudi sama je rekla, da če ne bi bila z njim, bi bila z mano.
Po tem vsem pa velik preobrat. Poklical jo je njen stari prijatelj, ki je bil v težavah in na koncu je pustila fanta zaradi njega. A sedaj se je ta prijatelj tudi umaknil in zdaj je sama. Dejstvo pa je, da z mano noče imeti nič več kot prijateljstvo.
Zdaj se pa sprašujem ,kako človek lahko potisne čustva globoko v sebe? Tisočkrat sem premlela, kako je lahko naenkrat vsega konec, ko pa se niti prav začelo ni.
Me je sploh kdaj ljubila kot jaz ljubim njo? Kaj je bilo sploh vse to?
Ali v mojem primeru ljubezen in prijateljstvo skupaj?

Sabi,

ne glede na tvoje probleme in tvojo usmerjenost, moraš upoštevati eno pravilo.

Če nekdo noče, noče. Že zato, da poveš moraš biti dovolj močna in pogumna.
Kar se pa tiče tvoje prijateljice, pa bi se jaz vprašal ali njen samo paše, malo drugačnosti in si v bistvu ne želi razmerja s teboj, ampk je samo tista radovednost in potešenje svojih potreb in je z strokovno besedo BI. A njena želja in usmerjenost ji nikoli ni povedal, da mora biti z žensko. Zakaj ljudje tako radi silimo nekam, kjer ni prostora. Saj to ni edini prostor pod soncem. Zemlaj je še veliko in tudi ljudi je še veliko. Kdor ne odpre oči in srca, ne more videti.
Verjetno je lahko res samo prijateljica, vse ostalo je pa tako malo za zraven, da probamo.
Ti veš, kaj hočeš, pa si vprašala njo, ali ve kaj hoče, ali pa drugače, vprašaj sebe, če ti veš kaj ona hoče. Ja seveda ne, če pa je nisi vprašala.
Kot sem rekel, ona si očitno ne predsatvlja skupnega življenja z žensko drugače kot prijateljstvo.

Če lahko to sprejmeš, sprejmi, drugače išči drug prostor.

Primož

Med ljubeznijo in prijateljstvom je praviloma zelo tanka črta ločnica! Tudi prijateljstvo zahteva določeno medsebojno simpatijo, naklonjenost, privlačnost, skupne interese, zato pa je tako težko ohranjati pravo prijateljstvo med moškim in žensko, da pri tem ne prestopimo meje do ljubezni. Pri istospolnih prijateljih je seveda enako, če jih tudi spolno privlačijo. Morda tudi tvoja prijateljica čuti ljubezen, vendar jo zatira zaradi vplivov okolja, morda ni dovolj močna, da bi se zoperstavila morebitnim kritikam bližnjih, morda si ne privošči sreče zaradi strahu, klaj bodo rekli…

Lahko ti le svetujem, da se poskušaj pogovoriti in le tako boš sigurno vedela, kako naprej!

Vso srečo in lep pozdrav!