S FANTOM SVA BILA SKUPAJ 11 LET IN SEDAJ SVA SE REZŠLA. NE ZNAM ŽIVETI BREZ NJEGA IN ŽE NEKAJKRAT SEM GROZILA DA SE BOM UBILA. ZATO BI RADA ŠLA K PSIHOLOGU ALI KAJ PODOBNEGA DA BI MI POMAGALI. KJE NAJ JIH IŠČEM? SEM IZ MARIBORA.
ALI JE ŠE SPLOH VREDNO ŽIVETI?

Je vredno! To moraš vedeti! Ta trenutek tega ne dojemaš, toda če si boš dala čas in priložnost, boš hvaležna sama sebi.

Noben ne mara izsiljevalcev. Zapomni si to. SGroziti s samomorom pa je zelo nagraužno izsiljevanje. In s tem si ne boš pridobila nazaj nobenega fanta. Glej naprej. Ne butaj po vratih, ki so se zaprla.

Pa še neki, en odlomek ene pesmi pove vse:

tell me why so pale?
if looking good can´t move him
will looking ill prevail?

lp!

Nic v zivljenju se ne zgodi, brez razloga! In vsako slabo je za nekaj dobro! Vem, da je hudo, vendar moras v zivljenju dalje. Ce so se ti tukaj s tem fantom zaprla vrata, se ti je ali se ti bo zagotovo nekje odprlo okno! Nikar ne obupaj, zivljenje je prekratko, da bi ga zapravljali z “napacnimi” ljudmi! Ce se zelis pogovarjati, mi lahko pises tudi na mail!

Lep dan ti zelim, pa bodi pogumna!

tiara

Samo ne obupaj! VSe se da popraviti! In tudi življenje se počasi vrne nazaj tja, kjer bi moralo biti!

Ne skrbi vse bo minilo…res je potreben čas ampak bo minilo.
Tudi sama sem bila skupaj z partnerjem skoraj 9.let. Najlepša najstniška leta sem preživela z njim…celo poročiti sma se imela namen…a potem sem jaz vse pokvarila… Letos bo 4 leta odkar sma šla narazen…Še zmeraj je moški mojih sanj in še zmeraj ga ljubim čeprav nisma več skupaj…a bolečina je manjša ali pa je več sploh ni..ostal je samo grenak priokus.
Tudi jaz sem se takrat poskušala ubiti…ni kar nisem poskušala…ampak vse mine verjemi mi..
Od takrat nisem našla več sreče ob moškem ampak vseeno ne obupam.Tudi ti ne…
Če ti bo lažje mi piši…tudi jaz sem iz Maribora