Jaz pa se oglašam na pismo Lojzetu, ki je moj fant in tisto grozno narazumevajoče, ljubosumno dekle sem jaz.

Naj predstavim tudi jaz svojo plat zgodbe, da ne bo na koncu izpadlo, da je on naravnost svetnik jaz pa resnično tisto grozno dekle.

Tako se je začelo, on je bil poročen jaz pa sem imela fanta že skoraj šest let. Z dneva v dan ni je pomenil več, z dneva v dan sem se bolj veselila ukradenih trenutkov v dvoje. Prišel pa je čas odločitve tako zame kot zanj. Jaz sem pustila fanta on pa se je ločil, da bova lahko skupaj v miru zaživela. Težave so se začele, ko se je žena z otrokom odselila in čez dobre tri tedne vrnila nazaj. Dobro uboga ženska ni mogla živeti pri mami in se je za nekaj časa vrnila k njemu dokler ji on ne kupi stanovanja kjer bosta lahko s hčerko živeli. Pa to še ni bilo vse on naj bi spal v eni sobi ona pa naj bi spala v drugi. A neke noči hčerkica joka in prijazni očaka spet pristane v postelji z bivšo ženo, ker naj bi ponoči pomagal pomiriti jokajočega otroka. Nato naslednjih 14 dni dokler jaz tega ne izvem spi v skupni spalnici čeprav otrok ne joka več. Gremo naprej, ko se žena končno zares odseli v stanovanje, ki ji ga je kupil on, upam in želim, da je najinim težavam prišel konec. Pa ni tako, ko pripelje otroka nazaj ji v njeni spalnici pove pravljico pa čeprav jih je ta dan od njega slišala vsaj sto. Samo, da se lahko malo sprehodi po njenem stanovanju. Kot, da ni ločen in dela vse točno tako kot je delal prej. Pa tudi tiste sobote, ko ima otroka ne ostane v Celju samo en dan ampak se zavleče vse do nedelje zvečer. In šele takrat pridem na vrsto jaz. Celo dvakrat me je peljal v Celje in me je predstavil otroku. Še to samo da sem neka teta in niti enkrat me ni poklical po imenu, da slučajno nebi otrok pri mami omenil imena. Saj veste otroci si to hitro zapomnejo. Druženje skupaj pa je zgledalo tako, da je v celem dnevu z mano spregovoril dve besedi in sem bila zraven kot peto kolo. Karkoli sem rekla me je na hitro odpikal in se zopet posvetil igri z otrokom. Totalno me je ignoriral. Da ne govorimo kako prijazen je z bivšo ženo, vedno se oglasi na njen klic kar zame težko rečemo. Če je slučajno v biližini nje se meni ne oglasi in me kasneje pokliče nazaj. Dosti krat me primerja z njo in govori kako dobra mama je, kako dobra kuharica je bila in kako odgovorana je v življenju. Jaz pa sem živo nasprotje. Celo enkrat je rekel, da če bi vzel od mene samo videz, pazite samo videz in ga dal njej bi nastala idealna ženska. Kako sem se dobro počutila ob tem. Velika sem bila približno pet cm, kar pod mizo sem zlezla. Drugače pa ne samo, da ima otroka rad temveč je z njim naravnost obseden. Razmišlja samo kaj vse bo z njo počel in kam vse jo bo peljal. Razmišlja pa tudi kako bo z ženo organiziral bližajoči rojstni dan hčerke, mene ni omenjeno nikjer še vedno si želi ta dan preživeti z njo in pri njej. No lahko bi napisala cel roman pa bom počasi zaključila. To je samo del moje zgodbe. Ali je še vedno svetnik?? Primož, ali sem še vedno lahko srečna da imam tako iskernega fanta?? Presodite sami, hvala.

Obupana, lepo da si se prepoznal in še bolj pohvalno,d a si napisala. Se bom pa zopet ponovil, nekateri ne znajo z besedami in lažje napišejo na papir in temu smo to namenili. In ničkolikorat bom povedal, da podajamo svoje mnenje in da morata dva skupaj reševati svoje težave, kajti jaz jih ne bom mogel, da pa razsodimo pravilno, pa moramo videti obe strani medalje. In jasno je, da bi vsak želel biti zmagovalec in zato prikrije določene zelo pomembne argumente. No in to se je tudi tukaj izkazalo, predno pa ti odgovorim, bi rad kometiral kaj je najpomebnejše v življenju in kakšna je situacija pri nas v Sloveniji.

Dejstvo, ki ga nihče ne upošteva pri nas, je majhnost Slovenije in količina Slovencev. Jaz se trudim, da bi delal čimbolj pošteno in čimbolj rpav, kakor mi veleva srce in moja vest. Sem po naravi poslovnež, vendar ne za vsako ceno. Če želim, da sistem deluje, da ga vi lahko uporabljate, je potreben dobiček podjetja, to pomeni,d a moram zaslužiti, da lahko krijem stroške, v nasprotnem primeru sistem ne bi mogel več obstajati in podobne težave se ne bi mogle več reševati. in kot sem rekel, ima pa vsako delo svoje meje in jaz upoštevam našo majhnost. Saj ni vrag, da se informacija v tako majhnem številu slvoencev ne bo razvedela in to je največji problem slovenskega Interneta. ker jih uproablja samo 600.000 Slovencev internet nikoli ne veste, kdaj vaše sporočilo bere vaš sosed. Čeprav se ne predstavite, bo nekdo samo iz opisa razbral kdo ste in kaj ste. Zato meni ni potreebno skrbeti za anonimnost, ker se boste z lažmi in prikritimi resnicami sami izdali. in recimo, da je tako tudi v tem primeru, nekdo misli, saj lahko kaj skrijem. Kot veste so nastali meseca Novembra tudi Popovi zdravniki. No naj vam povem še to, da vem celo zgodbo zakaj in kako so nastali. Pa mi zaradi tega ni potrebno se razburjati, pač je nekdo izkoristil tvoje zaupanje in vero, da se v vsakem skriva nekaj dobrega, seveda sem vedel, da je prisotno tudi slabo. Ampak sem po naravi človek, ki verjame, da bo najprej izkoristil dobro. No ja, moj moto: Ljudem zaupaš toliko časa, dokler te ne nategnejo. Ko te jim ne boš nikoli več. Oni pa bodo to vedeli. No ja za zgodbo vemo, ampak živeti je potrebno naprej 🙂

Zato pa še enkrat poudarjam, za vse, ki bodo tole brali. Slovenija je majhna in nikar ne lažite in ne delajte slabo, saj nikoli ne veste, kdaj se vam z isto mero tudi vrne.

No pa se vrniva k tvojemu sporočilu in jasno užaljenostjo nad vprašanjem in odgovorom. Kot sem rekel, potrebno je vedeti obe strani in jaz nisem tisti, ki bom reševal problemov. zato sem mu tudi ponudil, naj pokaže pismo tebi in seveda tudi moj odgovor. Glede na to kaj si napisal, tega nikoli ne bi naredil, saj se zaveda kaj vse je prikril in zato sem rekel, z lažjo ali rpikrito resnico se tako ali tako ne bo prišlo daleč. In to se je pokazalo tudi v tem primeru, naj bo ta primer zgled vseem ostalim: bodite raje iskreni, pa naj se zgodi karkoli hoče, ste vsaj zvesti samemu sebi. in to je najpomembneje, vse lahko izgubite, svoje pravice nikoli.

Kakšen pa je odnos Lojzeta do tebe, seveda če je res, pove, da to ni prav. Če ga ti sprejmeš z njegovim otrokom, je prav da tudi on sprejme tebe z tvojimi željami in če so želje in pripombe upravičene. Potem se jih mora držati. razumem, da ji je kupil stanovanje, bi bilo pa tudi meni nekoliko nerodno, če bi moja žena prespala z bivšim v isti postelji 14 dni. Ne glede na to,d a nista imela nič, vseeno bi se vsaj nelagodno počutil in bi to tudi povedal, če se ne bi želela odpovedati takšnem odnosu. bi verjetno nasprotoval takšni zvezi. To lahko storiš tudi ti. vendar mu prej pokaži svoje pismo in moj odogovor.

Kaj je najbolj prav, bosta pa ugotovila sama, saj se bosta na podlagi teh mnenj in vajinega pričanja in prikazovanja vajinih zgodb odločila ali še bosta skupaj ali ne ali bosta sprejela skupne sklepe in začela živeti skupaj ali ne.

Če sta dva skupaj, ni nobeno ločenc upravičen, da je lahko drugje. Življenje skupaj je tako v dobrem kot slabem. In vsi pozabijo na tisto slabem.

hvala ker si se vključila v debato in pokazala, da se prikrivanje ne isplača, seveda pa se moramo vprašati in upoštevati dejstvo,d a je tudi to lahko prikrita resnica. In ravno zato jo objavljal in čakam naslednji odziv.

pravijo: SVETO PISMO JE SAMO ENO. AMPAK VSAK SI NAUKE PREDSTAVLJA PO SVOJE.

Primož

No kaj naj rečem tudi moj se bo verjetno javil in ponovno povedal svojo plat zgodbe. Saj ne, da je prej ne vem kako lagal je pa res, da je povedal samo osnovo in nobenih podrobnosti. In res se zdi pravi cukerček pa ni tako. Je dober človek, ki ga ljubim vendar je človek, ki se enostavno ne ozira na moje mnenje in vedno dela on prav jaz pa sem tista nerazumevajoča in ljubosumna ženska. Drugače pa mi je povedal za to stran in zato sem morala povedati svojo zgodbo oz. zgodbo ki jo jaz gledam in vidim s svojimi očmi. On vse skupaj vidi drugače. Tako kot si napisal okrivljena resnica, pa verjetno ni, samo drugačne so oči in pogled na vse skupaj. Vse skupaj je zgledalo tako idealno, da sem se jaz prav zamislila. Pa kaj sem res tako grozna? Ne, po moje je samo to kako človek zgodbo napiše in ali napiše tudi podrobnosti.
Hvala za odgovor Primož, zelo si mi pomagal, ker pred pol ure je bil prepričan da sem samo jaz potrebna spremembe in pomoči, zdaj bo videl da je zgodba drugačna.

Da se razumemo, takrat ko sem prespal v spalnici, še nisem bil ločen in žena ni bila odseljena iz hiše. Prespal sem zaradi bolezni otroka in to samo eno noč. Dejstva so taka, da od takrat ko se je žena odselila iz moje hiše (dva meseca pred ločitvijo) se vidiva na kratko samo takrat, ko pridem in vrnem nazaj otroka.

Kar pa se tiče napisanega odgovora pa je zadeva taka. Iskreno jo ljubim, vendar imam tudi otroka, katerega bi ona morala sprejeti skupaj z mano. Bivša žena je pač tukaj za njo nujno zlo in brez določenih kontaktov z njo ne gre. To ve vsak ločenec, tisti, ki pa se gledajo kot psi in mačke, pa so idioti in delajo hudo škodo za razvoj otroka, saj če otrok odrašča v svetu sovraštva, bo to na njemu pustilo dolgoročne posledice. Zakaj je nisem zaenkrat bolj vključil v svoje stike z otrokom? Zato ker odkrito govori, da se ji jebe (oprostite za izraz, vendar je avtentičen) za tega otroka in ker menim, da dokler tako iz dna srca sovraži mati tega otroka, da je stik z otrokom lahko kontraproduktiven. Kot dokaz za to je članek psihologinje in vzgojiteljice Zvezdane Majhen v aprilski reviji Moj malček, kjer jasno opisuje, kdaj in na kakšen način predstavimo novega partnerja otroku. Po mojem tukaj itak ni velike filozofije, če se ljubiva, potem bova sprejela eden drugega vključno z mojim otrokom, njegova mati pa ne bi smela biti razlog za ljubosumje.

Jaz sem odpisal na Primožev odgovor, več pa pisal ne bom, naj drugi še kaj napišejo.

Vesta kaj, malo pomislita kako je, ko sta sama skupaj. Če se imata rada in vama je lepo skupaj, potem uživajta v življenju, še posebej sedaj, ko je pomlad in je čas za ljubezen. Vsi ostali problemi se dajo rešiti, če se imata rada. Oba imata za sabo izkušnjo s prejšnjim partnerjem in verjetno pri obeh ni posebnega razloga za ljubosumje. Saj če se zamislita ne bo tako težko, ti LOJZE jo še bolj sprejmi v svoje življenje, ti “Obupana” pa pusti LOJZETU nekaj svobode pri vzgoji otroka in normalnih stikih z materjo otroka. Če se malo zamislita niti ni tako težko živeti s tem, če se imata rada.

Lojze, lojze,

veš ko človek piše na papir, prav tako pusti neke vrste energije notri in iz tvojega pisanja je razvidno, da imata resne probleme, kar se tiče razumevanja skupnega življenja. Vsak ima svoj prav, vendar že samo besede “jebe” pove da si zelo jezen in užaljen.
Bistvo je pa to, da sedaj vidimo kako razmišljata, kot sem enkrat že napisal. V svetem pismo so napisane same resnice, samo vsak si jih razlaga po svoje. Tudi tukaj je tako, ne glede na to, kdo ima prav, oba imata v glavi, da delata prav in nista pripravljena ničesar popustiti, užaljena inprizadeta za vsako dejanje, ki ga naredita namesto, da bi poiskala skupno točko, brez ovinkarjenja.

Pba si lepo preberita izjavo ene hčerke, ki je bila otrok dveh ločenih staršev. Ker se odrasli ne znajo zmenit, je še sreča, da je bila hčerka tako pametna in jim je dala vetra, pa jih posatvila na realna tla. Preberita si oba in že bivša žena. Kajti na koncu koncev, sploh ni važno kaj rečejo psihologi in študirani. Temveč, kako to doživljajo otroci in kako to vpliva na vaše ” srečno ” življenje.

Če bi radi bili srečni boste morali vsi popustiti in se sprijazniti z dejstvom, da si ti ločen, da je ena mati otroka in da bo druga tvoja nova žena.

Če do tega ne morete priti brez očitkov, potem ne boste našli skupnega jezika.

Zgornji opis, kaj morate sprejeti, naredite brez posebnih in dolgoveznih stavkov. Če se imata rada, je najlepše rečt: OPROSTI IN SPREJMEM TE TAKŠNEGA KOT SI od zdajle naprej, bova začela na novo in skupaj krojina najino življenje, brez dodatnih sporočil in razlaganj. Toliko smo že slišali, da ni nobeden popolnoma nedolžen in najlažje je, da oba sprejmeta del krivde in da se oba odločita, da se popravita.

primož

Miško, Bravo!!!!

primož

Tako kot si napisal Primož je verjetno res in edina možna pot ne samo za LOJZETA in “obupano”, ampak tudi za vse ostale, ki se imajo radi, a imajo kakšne probleme. Problemi so povsod in vedo bojo, eni imajo takšne drugi drugačne, nobeno življenje ni idealno. Vsak bi moral priznati svoj del krivde, brez ovinkarjenja in začeti živeti novo skupno življenje. Iz vsega kar je bilo napisanega, je videti, da vsak nosi svoj del krivde, vsak gleda na problem s svojimi očmi, rešitev problema pa sta nakazala Primož in miško. Veliko sreče vama želim in upam, da se bosta usedla in pomenila. Pa brez krega!

Prebrala sem vajino zgodbo, ne pa primoževega odgovora.
Moje mnenje je, da če se je Lojze lahko čustveno odtujil od žene, potem ji tudi nikoli ni bil čustveno blizu, ker šele ljubezen je tista, ki z leti raste in ne pojema, na začetku je pa samo zaljubljenost in ki ugasne, če se ne razvije v ljubezen. In tako je tudi pri lojzetu.
Vem, da bom marsikoga užalila za kar se opravičujem, samo tako zelo na živce mi grejo vse te zgodbice z varanjem.
In trdim, da resnično drži tista kdor enkrat vara vselej vara, zato obupana premisli v kaj se podajaš. Če si ponosna nase ga odpikaj.

Tisri, ki je sposoben prevarati nekoga, ki naj bi ga prej kao “LJubil” oziroma jaz bolj mislim, govoril da ga ljubi (ker eno je reči ljubim te, drugo pa je zares ljubiti) se pač ne more ponašati z neko moralnostjo, oziroma je ostal na nivoju živali, ki imajo nagon močnejši od razuma, drugače si takih dogodkov ne morem razlagati.
V čem je smisel partnerstva, če se bomo pa enkrat itak vsi prevarali, bodimo potem vsaj odkriti in na vlečimo za nos tiste, ki so resnično sposobni človeške ljubezni. Drame in spletke pa naj ostanejejo v mehiških nadaljevankah!!!
Vem, da Obupana in Lojze ne pričakujeta takega odgovora, ampak v stilu, ja obupana razumeti moraš njegovo očetovstvo in lojze pokaži svoji partnerki da jo spoštuješ, jaz ne morem dati tekega nasveta, ker za Lojzeta ne verjamem, da bi bil sploh kateri lahko zvest. Menim, da je pri njem nagon močnejši od razuma.
To je seveda samo moje mnenje, ki pa nujno ne drži, saj ju ne poznam osebno!
Zarja

To je pravi odgovor miško. Na kratko si zadel bistvo problema in hkrati ponudil rešitev. Oba malce popustita in bo življenje takoj lažje. In kar je najpomembnejše: imejta se rada.

Zarja, bom odobril tudi tvoj odgovor. Vendar bi rad samo dodal, da ne drži, kdo enkrat vara vedno vara.

Zakaj kako in koliko bi lahko o tem napisal, mi zdeje ne sede. Trdim pa lahko, da to ni popolnoma res. Tako kot se nekatere stvari potrjujejo so nekatere izjeme, vzemimo vse ksupaj tudi z rezervo, saj tisto kar trdimo prihaja smao iz naših možganov, kar pa ne pomeni, da imamo vedno prav.

Kar pa je v tvojem pisanju najbolj prav je pa to, da si ravno to napisala, eko pa se spet negiramo. Zato vedno pravim, dajmo vse z neko mero rezerve.

primož

Zarja, očitno nisi dobro prebrala celotne zgodbe. Varala sta oba, tako da sta oba na istem in lahko na tem gradita naprej.

Bom še jaz pristavila svoje mnenje. Sem ločena, hči bo stara devet let, živi z mano, obe pa živiva z mojim novim partnerjem. Tudi on ima svoje otroke, sicer oba že večja, tako da se za stike dogovarjajo sami, brez njegove bivše. On je mojo hči sprejel kot svojo. Čeprav mi moj bivši hoče malo otežit življenje, ga zato ne sovraži in nikdar ne pokaže, da ima zato mojo hči manj rad.
Obupana, vedeti moraš, da človeka, ki ga ljubiš, sprejmeš v celoti in če ima otroka, moraš sprejeti tudi njega. In moraš si enkrat za vselej izbrisati iz glave, da je to NJEN otrok, ker drugače je škoda, da sploh vztrajaš z Lojzetom. Ta otrok je pač del njegovega življenja, zanj bo rabil čas, tudi denar in če te bo to vedno motilo, raje končaj zvezo zdaj, ker je škoda, da si uničujete življenje.
Takole bi rekla Lojzetu. Otrok je pač tvoj, tega dejstva se ne da izbrisati. In normalno je, da se boš moral s svojo ženo dogovarjati o stikih in vzgoji in tu te moram pohvaliti, ker si sposoben normalnega komuniciranja z njo. Vseeno pa si moraš postaviti določeno mejo, do kje boš spustil bivšo v svoje novo življenje. Verjemi, da tudi tebi ne bi bilo všeč, če bi tvoja partnerka imela več stikov z bivšim kot je primerno. Npr. prespati pri bivši. Haloo? Pa sem zelo tolerantna oseba, ampak, oprosti, skrajno neokusno.
Imam občutek, da sta bila oba s svojim prejšnjim življenjem nezadovoljna, našla sta se verjetno v trenutku, ko sta šli obe prejšnji vezi proti koncu in lažje je prekinit, če imaš neko moralno podporo in partnerja v podobni situaciji. Takrat primerjaš partnerje in ugotoviš, da se ti odpira nov svet, a vendar lahko takšna ljubezen sčasoma zvodeni. Pojavlja se vedno več napak, ki jih drug pri drugem ne moreta tolerirati in mislim, da sta vidva oba prišla do te faze, ko razočarano ugotavljata, da to spet ni to, kar sta si od ljubezni želela. Žal, za vaju ne vidim svetle skupne prihodnosti.
Ko najdeš pravo ljubezen, sklepanje kompromisov ni potrebno.

Ja res nisem prebrala dobro zgodbe. Spreminjam svoje mnenje
Lojze in obupana, mislim, da sta ustvarjena drug za drugega. Lojze je iskreno napisal, da te ljubi, on že ve kaj to pomeni, in moraš mu zaupati, ker če ne bi bilo res zakaj bi tako napisal??
Bodi vesela, da ima z bivšo dobre odnose, ker to pomeni, da zna oditi iz razmerja in da kljub vsemu spoštuje mati svojega otroka.
Lojze, mislim, da moraš obupano kljub navodilom v Malčku predstaviti svojemu otroku, pa ne v bližini njegove mame. Če boste skupaj preživeli proste trenutke, se tudi obupana ne bo počutila zapostavjeno,

Primož,
so seveda izjeme ko pravilo enkrat vara vselej vara ne drži, ampak mislim, da ta primerek ni tak. Se pa ponovno opravičujem, za mojo grobo primerjavo prej, samo res tako mislim, ker drugače ne razumem zakaj do takih prevar sploh lahko pride, res ne? Mogoče bom pa še zvedela.

zarja

Prebrala sem zgodbo od obeh!

V prvi vrsti oba trdita, da se neskončno ljubita. Če se res tako ljubita, potem se morata sprejemati takšna kot sta!

Lojze ti trdiš, da obupana sovraži tvojega otroka. Mogoče, pa ga ne, ampak so njene izjave samo klic obupa, ker jo ne vključiš. Ne vidim razloga, da jo ne bi predstavil hčerki in ženi, kot svojo novo družico, razen če dvomiš v to. Če nanjo gledaš kot novo družico bi jo moral vključiti tudi v življenje s hčerko, saj to je del tebe! Če jo niti ne predstaviš z imenom, se o otroku ne pogovarjaš z njo, ji ne daš možnost povedati svoje mnenje, se sigurno počuti odrinjeno.

Mislim, da bi se z njo moral pogovarjati tako o otroku kot o bivši, a ne na tak način, kot, da ona ne spada zraven. Glede na to, kar sta povedala, daješ Lojze še vedno občutek, da ste ti, hčerka in bivša žena zaprta skupinica, do katere Obupana nima dostopa!

Jaz po eni strani zastopim Obupano, saj je pravzaprav izključena iz določenega dela Lojzetovega življenja. Počuti se odrinjena!

Lojze, verjamem, da Obupana ne mara tvoje bivše, le katera pa mara bivše. Vprašaj se tudi kateri fant pa mara svojo konkurenco (bivše). Le kako bi se ti počutil, da bi Obupana obiskovala svojega bivšega, a kaj bi se pogovarjala in delala bi bila skrivnost. Če pa bi že naletel pogovor nate, pa bi bil tam en, en stric!!

Oba se morata odločiti, spoznati ali se ljubita dovolj in se res pogovoriti: Mislim, da tudi oba potrebujeta več strpnosti in razumevanja drug za drugega, saj življenje ne gre vedno tako kot sami hočemo!

Lep dan!
poli

Poli najlepša hvala za ta odgovor in vse kar si napisala je res.

Nekje sem prebrala ,da je ljubezen odločitev.Če dobro premislim je to res.Ko zaljubljenost,ki je močno, vseobsegajoče čustvo pomine, ostane le še spoštovanje,prijateljstvo in naša odločitev ali bomo zvesti temu človeku in zrelo in odgovorno jadrali v partnerstvu ali pa bomo poiskali novo zaljubljenost.
Celo življenje je en sam kompromis in dogovarjanje ,če hočemo kolikor toliko brez čustvenih ran ,skupaj s partnerjem prijadrati iz pomladi v jesen.Vprašanje je samo koliko smo pripravljeni ponuditi in koliko sprejeti.To vprašanje smo dolžni postaviti sebi in si tudi odgovoriti.
Bistvo odnosa med dvema je iskren ,pošten pogovor o vsem kar nas teži.Če bi se brez užaljenosti pogovorili o vsem kar čutimo in o tem kako se počutimo v določenih situacijah in skupaj poiskali rešitve bi takih pisem kot sta vajini sploh ne bilo.
Pogovarjajta se draga človeka tudi o svojih čustvih in občutkih na dano situacijo in potem skupaj poiščita boljše odločitve.
Pozabita na užaljenost in jezo in se raje posvečajta pozitivnim čustvom.
Veliko sreče in predanosti drug drugemu vama želim

OK, poli, to je en del zgodbe, kaj moram spremeniti jaz. Menim pa, da nisem jaz edini, ki bi se moral spremeniti, ampak nosiva vsak svoj del krivde. Velika večina odgovorov je šla v smeri, da se morava oba spremeniti. Jaz jo moram bolj vključiti v svoje življenje, ona pa mora sprejeti mene z otrokom, zraven pa spadajo tudi normalni odnosi z materjo tega otroka. Tisti dve, ki imato izkušnjo otroka ločenih staršev, sta povedali, kakšen pekel je bil za njiju, ker sta bila oče in mama kot pes in mačka in se je njuno sovraštvo lomilo na otrokovih plečih. Če sta starša civilizirana, to ni potrebno. Tudi če sta starša ločena in imata vsak svojega partnerja, imata še vedno primarno skrb za otrokovo vzgojo in razvoj. Zaradi tega ni potrebno zganjati ljubosumja, še posebej ne če ni nobene čustvene in spolne navezanosti do bivšega partnerja.

Če človek ločeno prebere obe zgodbici, bi jaz obema nasvetovala, da naj čimprej pozabita drug na drugega, ker takole ne bo šlo. Ko se stvari začnejo odpletati med partnerjema na forumu (!!!), je stvar še nekoliko bolj zaskrbljujoča. Usedita se in se enkrat za vselej temeljito pogovorita, pridita stvarem do dna, in če bosta konec koncev oba mnenja, da se je za to zvezo še vredno truditi (in sta pripravljena nekoliko omiliti pretiravanje v svojem dojemanju (in to olajšati drug drugemu)), potem srečno, sicer pa …
LP