Najdi forum

Pozdravljeni. Ne vem kaj je s tem forumom, ampak mi nihče ne odgovori. Sem v dilemi, s partnerico sem bil 5 let, ljubila sva se z dušo in telesom, še jo ljubim, ampak ker je bolna je vztrajala, da se razideva in da nadaljujem življenje z drugo, ki mi lahko da otroka in za katero ne bom rabil skrbeti. Vse ok, si najdem drugo, ampak druga ni to kar bi želel, ljubim prejšnjo se pravi na srcu imam bivšo, razum pa pravi na j ostanem tukaj. Po drugi strani pa me razjeda saj imam občutek, da sem bivšo pustil na cedilu, brez potrebne pomoči, pa še ljubila me je? kaj naj naredim? Razjeda me, ljubim bivšo, novo imam samo rad, tukaj sem zaradi razuma…?

Nekoč sem imela debato z enim zelo modrim človekom in na moje mišljenje o ljubezni, da morata srce in razum najti kompromis, mi je odgovoril, da naj poslušam samo srce. Če ti je kaj v pomoč.

Pojdi nazaj k bivsi. Glede otroka vedno obstaja neka resitev. Zivljenje je prekratko, da bi nanj gledali z razumom. Ljubezen in obuctki so tisto, kar steje in nas dela zive. Vso sreco!

nova
Uredništvo priporoča

Da ne bo tišina… Ne vem kaj svetovati.
Ni prav do nove, da tvoje srce pripada bivši, ni pošteno te siliti v nego nepokretnega ali življenje brez otrok, nisi je zapustil, ker ti je dala “dovoljenje” oditi. Pač res ne vem kaj svetovati, si v zelo nezavidljivem položaju in je zelo enostavno iskati napake, težko pa rešitve. Posledice so na koncu tvoje. Malo je tudi odvisno od tega kakšno prognoza ima bivša.
Če je tetraplegik verjamem, da … Je težko. Ne vem kaj bi naredila.
Če umira za rakom in ima še 3mesece, lahko počakaš (menim, da je težje vedeti, da si zamudil, kot gledati trpljenje)
Če je “samo” neplodnost – če ti ni preveč mar, je dovolj rejništva in hišnih ljubljenčkov, posvojitev je že težje dobiti, je “delno” rešljivo.

Res ne vem kaj svetovati ali tolažiti. Vse kar lahko naredim je izreči sočutje in zaželeti srečo.

Hvala vsem za odgovore. Ja otroka (sploh nepomembno) mi ne more dati, ker boleha za mišično distrofijo, ki jo bo v roku 3-5 let priklenila na voziček. Vsa skupna leta me je na to opozarjala in v bistvu sploh nisem še izrazil želje, da bi imel otroka. Star sem namreč 32, ona 47…Ljubiva se z dušo in telesom, razhod pa je bil plod razumne odločitve. Očitno se usoda krepko poigra z nami, saj je nova ženska vredu, ampak ni ona, čeprav je bivša bolana in 15 let starejša jo v vsem prekaša. Pamet, lepota, razum…Moram poudariti tudi, da je sama izrazila, da si najdem drugo, mlajšo in zdravo, kar sem naredil, vendar ta ni bivša, če razumete. Srce je pri bivši. Sicer je veza seveda še sveža, šele 2 meseca, ampak vseeno me vse vrača k bivši…Komunicirava (klici, smsi, vsak dan) nisem je torej zapustil in tudi, ko bo bolezen napredovala je ne bom, vedno ji bom pomagal, vedno. Zdaj me bolj to mori, da pa mogoče nisem fer do nove, namreč ali se lahko partnerica navadi, da bo delila življenje še z eno drugo žensko, kateri bom samo pomagal skozi njeno bolezen ? Jaz je ne mislim pustiti na cedilu
nikoli, sicer pa kdo pusti bolnega, če potrebuje pomoč, tega mi niti nova ne more prepovedati. Kaj mi svetujete?

Pozdravljen. Res ste v nezavidljivem položaju. Problem je ko se razum in srce ne moreta uskladiti. Če mene vprašaš, ne bi bila na mestu tvoje sedanje punce, namreč, vsaka ženska si želi, da bi bila vse svojemu partnerju, v tvojem primeru to ne drži in se mi punca smili. vedno bo v senci tvoje bolne gospe, tvoje srce je pri njej, razum tej punci škodi in jo prikrajša za iskreno, ljubečo partnersko zvezo, ki to ni. S tvojo bivšo sta sklenila, da se razumsko razideta. Kaj pa tvoja sedanja? mar ona ne zasluži razuma, samo zato ker je zdrava? Razmisli.
lp

Obupan

Ta nova si ne zasluži biti “ljubica” v srcu – oziroma se pogovori z njo o tem, ker … Je čustveno varanje. Zdaj pri 32ih, se ti morda res ne mudi tako zelo, niti za otroka, niti za novo partnerko.

Zelo nerada svetujem … S ta bivšo se lahko ponovno razideš in vsak dan, ko nista skupaj je potencialno zamujen. S ta novo se lahko spet najdeta, ali še kasneje razideta (ker je dva meseca še vedno sveže),…
Premisli koliko ti je pomembno imeti otroke, imaš pa pri 32 še vedno se čas odločiti nekaj let – recimo do 40 še nekako gre (čeprav na tesno tudi pri moških), 35 pa dandanes ni nič čudnega tudi za žensko ne.

Pa ne pozabi, da so posledice tvoje, odločitev pa tudi.

Jaz pa ne razumem, zakaj se sploh siliš z žensko, do katere ti ni. Kje piše, da sploh moraš imeti partnerko?
Kar se tiče bivše oziroma tvoje velike ljubezni. Ker te ne poznamo in ker v tem oziru – ko gre za pomoč hudo bolnemu človeku nadaljnjih 20 ali 30 let – tudi ti ne poznaš sebe, je zelo težko pametovati. Če si iz pravega testa in ti vse drugo brez nje ne pomeni nič, je bolje vse življenje žrtvovati zanjo, trpeti z njo, postati bolniški negovalec – če boš v tem našel srečo.
Imaš odprti dve isti temi, v oni drugi te sprašujem, koliko sploh poznaš to bolezen in ali si sploh predstavljaš, kaj te čaka.

Aja, če boš srečen samo z njo, ne glede na bolezen, garanje in odrekanje, bo to tudi razumska in egoistična odločitev, daleč od nerazumske, čustvene in ne bo šlo za “sledenje srcu”.

Sem mislila ravno tole napisat, da do te tanove sploh ni fer, kaj se greš in kaj ji delaš. Bi si ti želel biti na njenem mestu, da te nekdo tako izigrava in je skupaj s tabo zato, da ni sam, ljubi pa čisto nekoga drugega???? Se mi smili ta tvoja tanova, ker to se vse čuti, da je tvoje srce nekje drugje. Če ne zdaj, ko je zveza še sveža in je morda še zaslepljena, definitivno pa bo čutila tole čez čas, da je ona samo slab nadomestek za drugo žensko, pri kateri je tvoje srce.

Res sploh ne vidim problema, zakaj ne bi bil skupaj z bivšo, če se ljubita in tudi, če je bolana. A ni to bistvo prave ljubezni, da si s človekom tudi v slabih časih?
V bistvu pravo ljubezen najti dandanes je pravi blagoslov, ampak da gresta potem ta dar oba zavreči, je pa kriminal.

Ne ni fer, ampak očitno ni pomislila na to, da še nisem bivše prebolel. Tega ji seveda tudi nisem omenil, sama pa nič ne vpraša. Ja naneslo je tako, da je že po enem tednu skočila z menoj med rjuhe in je tako ostalo, komu pa tole ne paše. Bivša je skozi v mislih in vsekakor tega novi ne morem povedati, saj me ima rada, čeprav nekako se mi zdi, da v ničemer nisva komatibilna, z venero (ljubezni, erotike in zabave) ničesar nimava skupnega, vse bolj samo ideje in izmenjava misli. Vse bolj je tudi ljubosumna, ker bivše seveda nisem izključil iz svojega življenja. Je pa res, da nove ne varam fizično, ker bivša tega niti dopustila nebi. Nova je precej impulzivna, muhava, in po slabih dveh mesecih ugotavljam, da vendarle ni dobra veza, čeprav je na začetku kazalo, da bo. Ne vem če bi se ravno vrnil k bivši, menim, da me nebi več sprejela, poagal pa ji bom vedno. Da ne bo pomote, še vedno hodi, je lepa urejena in vse sama uredi. Malo ji pešajo fizične moči, ampak še ni drastičnih spremembe. Imam občutek, da se do nove obnašam pokroviteljsko, ona pa lazi za menoj. S tem me utesnjuje….Menim, da bo najbolje, da tole končam še preden bo prehudo in dam času čas, da vidim kako bo z bivšo.

New Report

Close