Pogovori o ljubezni, reševanju težav in različnih preizkušenj, kot so nezvestoba, varanje ali celo ločitev. Vprašajte strokovnjake za nasvet na tem forumu.
Mag. Irma Hus je specializantka psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtskih znanosti. Psihoterapevtsko prakso izvaja v Ljubljani, v Ambulanti SFU ter v zasebni praksi na Pipanovi poti 30 v Ljubljani in je moderatorka na forumu Ločitev, nezvestoba in ljubezenski nasveti.
Njena pot v psihoterapevtske vode je bila vijugasta – najprej je zaključila univerzitetni študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ker se je že takrat navdušila nad psihoanalizo, je študij nadaljevala na smeri antropologije vsakdanjega življenja ter ga zaključila z znanstvenim magisterijem. Tako znotraj študija zgodovine (mikrozgodovina) kot antropologije so jo zanimale človekove izbire, ki so, kakor je pokazala psihoanaliza, v precejšnjem delu nezavedno motivirane.
Bolj praktično se je s psihoanalizo srečala, ko se je vključila v lastno večletno analizo pri psihoanalitiku IPA ter vpisala specialistični študij psihoanalitične psihoterapije in fakultetni študij psihoterapevtskih znanosti na SFU Ljubljana, kjer ima trenutno status specializantke in magistrandke. Psihoanalitično psihoterapijo izvaja pod supervizorstvom Mihe Štruklja in Urške Battelino.
Področje delovanja Irme Hus
Pomaga vam lahko pri raziskovanju globljih vzrokov in ozadja vaših težav, bodisi v primeru, da imate psihiatrično diagnozo oz. trpite zaradi tesnobe, depresije, OKM, paničnih napadov, težav v odnosih, motenj hranjenja, psihosomatskih ali vedenjskih težav, razpoloženjskih motenj oz. pretiranih čustvenih odzivov, izgorelosti, motenj osebnosti, težav s samopodobo in podobno, bodisi ocenjujete, da vaše življenje ni tako polno in izpolnjujoče, kot bi si morda želeli, a ne veste, zakaj je tako.
Mnogi namreč menijo, da je psihoterapija namenjena le ljudem, ki so obupani in si ne zmorejo sami pomagati, a pogosto ni tako – sami pravih vzrokov naših težav mnogokrat ne vidimo, ker smo preveč ujeti vanje. S psihoanalitično psihoterapijo lahko povečate samozavedanje ter prostor notranje svobode, zaradi katerega se praviloma izboljša tudi kakovost življenja in medosebnih odnosov.
Kaj na posvet k psihoterapevtu
Za psihoterapijo se posamezniki pogosto odločijo, potem ko so si na različne načine že poskušali pomagati sami, bodisi preko posvetovanja s prijatelji in prijateljicami, z bralno terapijo, raznimi meditacijskimi oz. čuječnostnimi tehnikami in podobno, a to za odpravo težav, čeprav je bilo koristno, ni zadostovalo. Psihoterapija je posebna v tem, ker se težav, ki so čustvene, doživljajske in odnosne narave, loteva tam, kjer so nastale – v odnosu. Razumevanje je premalo – uvid, ki zdravi oz. nas resnično spreminja, mora temeljiti na novi odnosni izkušnji, ki ne vključuje le našega razmišljanja, ampak tudi čutenje in doživljanje. Takšna pot praviloma pomeni dolgotrajen proces, ki ni vedno enostaven in ne prinaša bližnjic in hitrih rešitev, a se, kakor so ji pokazale dosedanje izkušnje, ko gre za osebnostno rast in zorenje, vedno znova izkaže, da je najdaljša pot v resnici najkrajša.
Blizu ji je misel, ki jo je o psihoanalizi (in s tem posredno o psihoanalitični psihoterapiji, kot njeni prilagojeni obliki) zapisal Igor Alexander Graf Caruso: „Lahko bi rekli, da je psihoanaliza umetnost krpanja raztrgane življenjske zgodbe. Vemo, da zakrpana obleka ni nikdar nova, toda, če jo je zakrpala skrbna in ljubeča roka, se nam v njej ni potrebno sramovati, greje pa nas lahko povsem enako kot nova. V psihoanalizi se naučimo dešifrirati govorico svojih simptomov, raziskovati džunglo svojega nezavednega in se zavedati svojih notranjih divjin in pošasti.“
stvar je taka
zivimo v svoji hiši, seveda je zelo blizu tudi tašča in ima resne probleme z nadziranjem jaz pa definiitivno nisem tak tip cloveka da bom zivela kakor ona misli da je najbolje par primerov:
odkar sem rodila prihaja nenapovedano seveda vsak dan na zacetku tudi po veckrat je ze bila uzaljena in se jokala ker sem ji rekla da jaz ze vem kako
poskrbeti za otroka. ko se zaklenem da ja ne pride nenapovedano ( sem ji rekla lahko pride ampak naj prej poklice) seveda tega ni upostevala no potem me je klicarila zakaj sem zaklenjena😀 vse kar ji prepovemo ko gre starejsa v varsto to se vedno pocne (npr kadi pred otrokom in ta prihaja domou cel smrdec! ni zaleglo ne 1x ne 2x moz ji sicer pove ampak bolj kot ne je njegovo misljenje da so plusi in minusi ker gre starejsa kdaj na obisk in pac to
morm sprejet! haloo
potem mi se pametuje kdaj naj perem perilo kam ga naj dam susit kdaj naj pomivam okna itd
za vsako stvar hoce imeti nadzor smo ji ze veckrat povedali da tako ne
gre ker se samo kregama s partnerju in naj se ne vmesava zal ne zaleze nic meni se bo pa zmesalo... prislo je celo tako dalec da mi je slabo ko pomislim da morm
iti na obisk kaj sele da bi mi cuvala mlajsega otroka
Če je itak vsak dan pri tebi, zakaj hodiš še k njej na obisk?
Tega recimo res ne razumem, obiskovanja zaradi občutka dolžnosti, tebi pa raste čir na želodcu. Naj gre mož sam z otrokoma, potem lahko mamo tudi nažene kadit na balkon, da ne zastruplja otrok.
Kaj si ji odgovorila, ko je klicala, zakaj si zaklenjena? Verjetno si ji šla odpret, a ne, namesto da bi ji naravnost rekla, da si zaklenjena zato, ker ne maraš, da ona kar uleti.
Najdi en način, kako njene pripombe čim hitreje spustiti skozi eno uho notri, skozi drugo ven. Ne vem, koliko nesramna si sposobna biti, ampak jaz, ko bi bila mera polna, bi verjetno pozabila na bonton. Bi ji rekla, ah, jaz pa nalašč dam k belemu še kakšno pisano coto, da se ja vse razbarva. Ali nalašč dam volno prat na 60, da vse uničim. Čakam, da začne padati dež, bom dala potem sušit, na soncu se prehitro posuši.
Glede kajenja se ne strinjam, da je pomembneje, da se babi in vnukinja družita, ker se pač da tudi drugače. Tukaj naj mož resno pove mami, da je samo ena možnost in pika. Če kadi v istem prostoru, kot je otrok, pomeni, da ji ni res čisto nič mar za vnukinjo. Sori, tako enostavno je to.
jasno postavi meje, otroka ne cuva ravno pogosto, naj ga sploh ne. Poves da je smrdel po cigaretih in tega ne dovolis. Debata zakljucena
Ko ti pride pred vrata ne odpres. Rada bi bila sama z otrokom ali karkoli. Ne rabis izgovora zakaj ti ni do njene druzbe
Za svoje otroke starsi postavljamo pravila
Jaz svoji mami ne dovolim met otroka ker jih ne uposteva, pa bi mi tudi se kako prav prislo varstvo obcasno
Dokler pa mislite da jo rabite bodo pa pravila njena
Imate resen problem postaviti mejo in sankcije. Kdo vas bo pa vzel resno, če mu nekaj rečete, in ko prekrši, tko ne čuti posledic. Jaz bi taki tašči postavila napisana pravila, otroka pa ji sploh ne bi vozila v varstvo, vključno s sankcijo, da če samo enkrat prekrši enega izmed njih boste z njo prekinili stike. Med pravila bi dala tudi njene govorne manipulacije in telefonska izsiljevanja. Eni ljudje pač nikoli ne bodo dojeli, da morajo poskrbeti za svoj life in šele brca v rit, ko jih dobesedno odrinemo s svojega življenja, jim ponudi priložnost, da zaživijo svoje življenje in ga dopustijo tudi drugim. P.S. vi z vsem početjem ta odnos in njena dejanja negujete, dopuščate, da se je iz dolgočasja obesila na vas, zapovrh pa se pametuje. Kenslajte jo, naj si uredi svoj life, dokler jo ne boste zbrcali proč, si ga ne bo (in bo visela na vas do onemoglosti). Pri takih osebah, ki so več kot očitno nekoliko motene, pregovarjanja ne delujejo, to so energetski vampirji, taki rabijo biti čim dlje od vas, sploh pa čim dlje od otroka.
Halo! je sploh katera med vami pomislila da gre za mamo ki je vzgojil ljubljenega partnerja.
Če je njega znala tako dobro pripraviti za življenje (čeprav je kadila vpričo svojega otroka) bo še vnukinja preživela . Malo spoštovanja in jasne meje (iskren pogovor) in vse bo na svojem mestu.
Lep pozdarav, še ena tašča.
Podajva si roke. Sem tudi pred zivcnim zlomom pa se niti otrok nimava. Hvala bogu da sem dosegla, da sva se preselila 7 km vstran,ker bi tasca s kolesom bila vsak dan pri nama.
Fausna sem vsem prijateljicam, katere se s tasco razumejo, mene moja utaplja s prijaznostjo in nasveti.
Draga avtorica!
Mislim, da problem ni tašča, pač pa partner. Dokler bo njemu vseeno, kaj si ti avtorica misliš, se situacija ne bo spremenila. Dokler je njemu ok, da se vidva kregata, ker on bolj upošteva mater kot svojo ženo (ki si jo je sam izbral za mater svojih otrok), se vaše življenje ne bo spremenilo.
Jaz vidim edino rešitev v tem, da se odselita vsaj 50 km daleč - seveda je to lahko reči ...
