Najdi forum

Pozdravljeni,
Potrebujem pomoč pri soočanju s situacijo, ki traja že nekje dobro leto. Da na kratko orišem ozadje, z nekom sem imela nekajmesečno romanco, ki se je zaključila že pred več kot letom dni in takrat sva se dogovorila, da bova prijatelja in da ni zamer, ker pač ni bil pravi tajming, poleg tega ker najini instituciji poslovno sodelujeta nisva želela, da se to razve. Sva se pa v tistem času dobro spoznala in razvila neko vez, lahko rečem, da ga osebnostno poznam, prav tako poznam njegove navade. Ker je on zaposlen v instituciji, tako še vedno pridem v njegovo stavbo zaradi službenih obveznosti in takrat se običajno srečava naključno, včasih tudi ne. Naj omenim, da se ne dogovoriva za snidenja, občasno si pošljeva zgolj kakšno vljudnostno sporočilo z voščili kot z večino znanci. Tako da se kljub prekinitvi ljubezenskega odnosa vidiva, kak mesec bolj redno, vmes pa tudi kak mesec nič. Vedno skušam ostati razumevajoča, ne jemati vsega preveč osebno, ravnati tako, kot bi želela, da drugi ravnajo z mano. Tako da sem jaz do njega konstantna, vedno pozdravim, ga ne zatajim, bi želela se kdaj podružiti z njim in poklepetat, tako da si za to vzameva čas izven – kar tudi omenim. No kakorkoli že bila so njegova nihanja pri teh srečanjih, včasih je prijazen in nasmejan, kot da je vesel, da me vidi in prav prijetno poklepetava in takrat se dobro počutim. Pridejo pa dnevi, ko je očitno videl, da sem tam in se nalašč zadržuje na drugi strani prostora in ne pogleda niti v mojo smer (ker v moji naravi pa ni, da bi vsiljivo pred množico pristopila pred njega in pozdravila). Nazadnje je bilo pa nekako takole, da sem stala pred vrati, ker sem čakala, da me pokličejo naprej in je prišel po hodniku in se v nekem trenutku obrnil in skril, da ne bi rabil iti mimo mene in se elegantno izognil srečanju. Sedaj sem pa v dilemi, ali bi mu povedala, da sem ga videla in ga soočila – če ima z mano kak problem? Da pač razčistiva enkrat za vselej, če je kaj v ozadju. Ali naj se pretvarjam kot da nič ni in grem dalje? Namreč bojim se, da če bom tiho in neiskrena, se bo to stopnjevalo, vem pa, da si ne zaslužim takšne nespoštljivosti. Bo pa naslednje leto neizogibno srečevanje, ker se obeta nek skupen projekt. Prosim za kak nasvet, kako bi se vi obnašali na svojem mestu. Ker nenazadnje ne glede na mojo naklonjenost do njega, bi rada ohranila avtoriteto in ugled.

Lahko ga soočiš, ampak težko pričakuješ iskren odgovor. Najverjetneje bodo kaki izgovori, mogoče ti celo pove, da si domišljaš ali da se ti je samo zdelo (lepše besede). V najboljšem primeru ne vidim kako bi vajin odnos lahko prišel nazaj na nek nivo, saj se te očitno z nekim razlogom izogiba. Vprašanje pa je, če ti ga ima namen povedat. Kako boš ravnala, če se bo začel izgovarjat?
Jaz v takem primeru človeka pustim in se mu umaknem, včasih pa se je vseeno vredno pogovoriti, odvisno koliko ti je mar za nekoga.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

jaz bi se tukaj vprašala kakšen je sploh namen teh vajnih srečanj, vljudnih pozdravov, kratkih sporočil …je to sploh kakšna prihodnost ali pa je to samo poslovno in rabita imeti ta odnos zaradi službenih sodelovanj. Je seveda zelo čudno da je v času ko si službeno prišla na njegov teren, iskal kotiček za skrivanje , jaz bi ga vprašala. Morata pa seveda doreči kaj počneta, sodelujeta ali upata na kaj več tudi v bodoče.

nova
Uredništvo priporoča

V bistvu sem mu ob priliki povedala, da sem ga videla na hodniku. In seveda je rekel, da pretiravam. 🙂
Seveda pa je beseda dala besedo in sva nekako prišla na debato o naravi najinega odnosa in morda, kot da je želel malo preveriti, da ne bom delala kakšnih scen. Govoril je nekako takole: da on ni bil zaljubljen, da ima v sebi veliko neizživete spolne energije, ter da sva se zato pritegnila, ne pa da bi bilo karkoli globljega kadarkoli prisotnega, ampak da naj ne mislim, da je bil to izkoriščevalski odnos. Izrazil je skrb zame, da bi dobila kakšno upanje, da bi bilo lahko med nama kdaj kaj več in da upa, da sem ga prebolela. Meni, da je prav, da skrivava to, da se “boljše” poznava, da ne bi spodbujala govoric. V bistvu sploh ne vem, kako naj se počutim, nekako sem apatična, komaj čakam, da se ta projekt zaključi in se nama poti razidejo, ker izgleda, da ni prišel v moje življenje z namenom, da ostane, niti kot prijatelj niti kot partner.

Prijatelj bi morda že lahko bil, ampak na tem bi morala delati oba, česar pa si po moje ti niti ne želiš.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

New Report

Close