Nimam vec zivcev
Pozdravljeni
Trenutno sem cisto na tleh namrec vsak ki bo imel 5min casa me bo obsojal ampak vsaj prisluhnite mi. Imam partnerja ki je 5 let mlajsi od mene na zacetku je vse stimalo kot se zagre.. Ko sem se preselila da zazivima skupaj saj mi je jasno dal vedeti da je resen in si to zeli no tisto leto kasneje sva se zacela prepirati slo je tko dalje da me vedno samo zali kamorkoli greva v trgovino ali na kaksen izlet vedno najde nekaj da me uzali prizadane.. pred drugimi name povzdviguje glas.. to sem mu jasno povedala da se tko ne obnasa do zensk pod nobenim pogojem in je nasel izgovor da sem itak jaz tista ker sprasujem bedarije vedno in da on tko odreagira da je kr zivcen ni dani.. In ko kaj naredi kar nebi smel mi kasneje govori oprosti ne bom vec ampak jasno sem mu v glavo rekla da lahko spoka se odseli ce se bo konstantno to dogajalo… Spoznala sem da je zelo neodgovoren kar se tice financ in sklepanja dolocenih stvari srce me boli ker mu govorim vedno da je treba stvari premaknit naprej ker samo se nic ne bo v zivljenju naredilo saj zivim sama ze vec kot 13let in vem kaj pomeni biti odgovoren.. On prelaga vse name se izogiba vsejnodgovornosti ne ozira se da imam se studij da imam se druge stvari za opravit.. Nevem kaj naj se storim kako naj mu odprem oci da bo zacel resno jemati dolocene stvari… Vem vse je napisano negativno stresno ampak sama nisem vec ista cutim da mi manjka notranja sreca veselje rada bi to popravila vse kar se da..
Hvala
XxX
Pozdravljena, tukaj te ne bo nihče obsojal in prav je, da si napisala o svojih težavah.
Prva stvar, ki jo moraš sprejeti je, da ga ne boš spremenila. Mogoče boš našla razlog, zaradi katerega je nesramen do tega in mogoče ti bo uspelo spremeniti njegov odnos do tebe, njega samega pa ne boš spremenila. Njegov odnos do financ je takšen kot je in samo izkušnje ga lahko naučijo drugače.
Vprašaj se najprej, ali ga sploh lahko sprejmeš kot človeka, kakršen je zdaj, ko si ga zares spoznala. V začetnem obdobju zaljubljenosti je vedno vse tako kot si želiš, ko pa to mine, takrat človeka šele zares spoznaš. Ga torej lahko sprejmeš, njega in njegov odnos do življenja? Če nisi prepričana ga raje pusti in pojdita vsak svojo pot.
Tudi njega pozovi naj premisli, ali si sploh želi biti s tabo, če meni, da sprašuješ bedarije? Če ne more sprejeti tvojih “bedarij” potem bosta težko krmarila skozi življenje.
A se nisi ti preselila k njemu? Tako je vsaj bilo za razumeti. Kakorkoli, usesti se morata skupaj in položit karte na mizo. Če nameravata živeti skupaj, ne moreta živeti z nekom, ki drugega tako težko prenaša. Bistvo dobrega odnosa je sprejemanje, kar je sicer lažje v teoriji, kot praksi. Vježbajta PTM. 🙂