Pravilno ste prebrali. Star sem malce čez 30 in nimam prijateljic, nimam ženske družbe. Ko gremo kam ven je tam povečini 90% moških in 10% žensk, le-te se pa v glavnem družijo med sabo, ne moreš priti zraven (npr. na plesišču plešejo skupaj v zaprtih krogih). Drugega kot hitri zmenki (pa še ti se odvijajo le v Ljubljani?) in Tinder mi ne pade na pamet. Še kakšna ideja?

Lepo pozdravljen,

ali se dovolj dobro poznate? Katere so vase prednisti? Kaksne zenske so vam vsec (lastnosti, vrednote…). Glede na to kar pricakujete, lazje izbirate tudi lokacije. Vsekakor pa si morate dopustiti, da bo vasa prava energija prisla na plano….

Lep pozdrav in vse dobro;

Lahko rečem da se dovolj poznam. Tudi za prednosti vem katere so, sploh odkar sem zaposlen in se mi je s tem dvignil življenjski standard. Glede žensk imam smernice, kakšna naj bo. Ampak samo to, smernice. Npr. če želim nekadilko, pa se potem na celi črti ujamem s kadilko, je samo zaradi tega ne bi zavrnil. Bilo bi škoda. Že pri prvem dekletu se mi je pripetil zarečen kruh. Sem si govoril da dekle ne sme biti višje od mene, pa sem se noro ujel z nekaj cm višjo.

Še vedno pa se sprašujem, kje zunaj navezati stike. Mnogi pravijo da je to povsod, toda osebno še nisem zasledil primera da bi nekdo partnerico spoznal v knjižnici ali med prodajnimi policami. Že ko berem na forumih vidim, da se spoznajo preko skupnih prijateljev, na zabavah, koncertih in podobnih krajih. Je to torej samo mit? Da lahko dekle spoznaš v vrsti na blagajni ipd. Namreč enkrat sem skušal navezati stik z dekletom na železniški postaji, pa ni bila zainteresirana. Drugič je v hipermarketu prišlo do spogledovanja z dvema dekletoma. Na listek sem napisal svojo tel. št. in ga ponudil eni od njiju. Ni sprejela.

Dejstvo je, da z ženskami sploh nimam stikov. Kaj lahko storim v tem primeru? Že vsa 4 dekleta s katerimi sem bil, sem spoznal preko interneta (prvo in zadnjo povsem slučajno, ko so me pritegnile njune objave in sem jima poslal zs, druga in tretja sta pa oddali oglas in sem se odzval). Zato imam občutek da tudi tokrat ne bo nič drugače? Ugibam.

V službi? Mogoče omeniš prijateljem in skoraj zagotovo kateri izmed njih pozna kako fajn punco pa se dobite na kaki pijači med vikendom, potem pa že vidita ali je kemija ali ne.
Mogoce kaki fitnes,….. Zdaj prihaja mesec praznovanj, koncertov na prostem, ljudje se zbirajo na trgih in kuhanckih,…

Pravijo pa, da obupanih noben/-a noce, ko pa ne isces oz ni iskanje partnerja vedno top prioriteta, pa se vse/-i lepijo nate.

Lp

Imam podoben problem kot Omega, ampak še nekaj dodatnih težav. Sem 28 let star, z redno zaposlitvijo, imam nek ožji krog moških znancev, s katerimi lahko grem kdaj pa kdaj na kafe, to je pa tudi vse. Zaradi introvertnosti in občasne tesnobe se zelo težko socializiram, težko vzpostavim bolj trajne kotakte, tako z lastnim spolom, kaj šele z nasprotnim. Ne vem kako si naj po vsem tem še najdem partnerico. Enostavno sem neviden za njih. Nikoli nisem imel simpatije, prve ljubezni, pač ta del življenske poti, je pri meni preprosto izbrisan.

Preko sodelavk sem poskusil pred 4 leti. Našla se je samo sestra ene od sodelavk, ki mi pa ni bila všeč.

Imam dva prijatelja, ki pa tudi nimata ženske družbe, oba sta samska. V kraju kjer živim, razen dvodnevnega festivala enkrat letno ni dogajanj na prostem, ni štantov s kuhanim vinom (7000 prebivalcev). Dosedaj mi je dekleta uspelo spoznati le preko interneta in oglasa, zato imam občutek da bo tokrat enako.

Da obupancev nihče noče… Napol obupan oz. s puško napol v koruzi sem spoznal prvo dekle. Ravno tedaj mi ni uspelo pri prijateljici soseda iz študentskega doma, istočasno me je še ena zavrnila. Slednja mi je po zavrnitvi predavala o tem če me ena zavrne, ne smem takoj poskušati pri drugi. No. teden dni pozneje sem šel na pijačo z drugo in takoj, ko sem jo zagledal sem vedel, da iz tega nekaj bo. In tudi je.

So pa tri bivše že poročene kot tudi kar nekaj tistih, s katerimi sem imel neuspele zmenke oz. pijače. Tretja bivša mi je rekla, da bodo na koncu vsi v zvezah in poročeni, jaz pa bom ostal sam.

Lepo pozdravljeni,

recepta ni…jih je toliko kolikor nas je…Lahko se clovek spozna v okolju kjer zivi, na rojstnih dnevih, na sprehodu, hobijih, internetu…Najpomembnejse je, da se ne komplicira in ne razmislja vseskozi o tem, ampak da se prepustite…uzivate v zivljenju, ste zadovoljni…s tem omogocite prostor, da v vase zivljenje pride prav taksna oseba…Ne bojte se. Ne boste ostali sami. Uzivajte v tem trenutku…

Lep pozdrav in vse dobro;

Ne vem koliko lahko računam na “prepustite se” oz. “go with the flow.” Če deklet nisem aktivno iskal oz. navezoval stikov z njimi, ni nič bilo. Pri prvem dekletu sem imel srečo, da sem bil ob pravem času na pravem mestu in storil nekaj, kar mi je spremenilo življenje. Ampak to je bila res loterija.

Npr. v trgovini videvam dekleta, toda ne vem kako pristopiti k dekletu, ki je nikoli prej nisem videl niti ona mene. Nedavno sem poskusil, pa niti blizu nisem prišel. Še pred kratkim sem v tem podforumu zasledil temo o dekletu, ki je fanta spoznala na koncertu. Primera, da bi nekdo izvoljenko našel med prodajnimi policami, še nisem zasledil. Kot sem že omenil, mi drugega kot Tinder in hitri zmenki ne pridejo na pamet.

Ljudje se družijo tudi v športnih in kulturnih društvih, na raznih prireditvah ipd. Dobra stran tovrstnih druženj je, da je tam med ljudmi več zaupanja, še posebno, če te pogosto videvajo …

Konec oktobra sem bil na premieri slovenskega filma, pa je v dvorani sedelo vsega 6 obiskovalcev (z mano vred). Leta 2011 sem obiskoval tečaj swinga (ples), pa mi zadeva ni bila pisana na kožo, po četrti vadbi mesec dni pozneje sem odnehal. Največkrat pa z ljudmi ne pride do rednega videvanja. Ko sem še spoznaval dekleta preko foruma, ki je imel posebej temo za oddajanje oglasov je bilo tako, da je vse bilo odvisno od prvega srečanja in če jih tedaj nisem prepričal, se niso več hotele srečati. Pa takšne, ki bi se videvale ob kavi če je že priložnost s tem, da sem vedno jaz moral dajati pobudo oz. jim javljati, kdaj bom nekje blizu. Ne vem kako si predstavljajo, da bo preskočila iskrica ob nekom, s komer se videvajo enkrat letno. Hobi, ki me zanima je izrazito individualen in se z njim ukvarja zelo malo ljudi. Sprašujem se kje se najdejo, spoznajo tisti ki so poparčkani in to z nekom iz istega kraja ali bližnje okolice. Pri 27. sem bil prvič v domačem kraju z dekletom, pa še ta se je sem pripeljala od drugod. Ne bom pozabil kako me je vrstnica presenečeno pogledala, ko me je videla v družbi dekleta. Po svoje jo razumem, tudi jaz bi najprej želel kaj izvedeti o dekletu, ki je še nikoli nisem videl z nekom (razlogi za to).

Ponudi se komu, ki rabi varstvo ali sprehajanje psa. Imam psa in na ta način sem spoznala ogromno ljudi, in to večinoma žensk, ker psa enostavno sprehaja več žensk kot moških.

Kako pristopat k ljudem, je opisano v več temah, sorodnih tvoji. Če se ti ljubi malo pobrskati … ne jemlji vsake naključne izmenjave par besed kot usodno srečanje, temveč enostavno kot interakcijo med ljudmi, ki so v istem času na istem mestu. Nekaj časa sem bivala na Norveškem, pravijo, da so Skandinavci strašno zaprti ljudje, pa sploh ni res. Veliko se ogovarjajo med seboj, na primer čakaš na bus pod nadstreškom, pri nas vsak molče bolšči predse (ali brska po telefonu). Tam bi recimo veliko ljudi pokomentiralo vreme, prekleti dež, sit sem ga že …
Ko vidiš, da nekdo potrebuje pomoč, se javi za pomoč (na primer na parkirišču pri dvigovanju težkega nakupa ali kaj podobnega), ni važno, moški, ženska, starček, mlada oseba. Glej okrog sebe, zini kaj kar tako brez veze in brez posebnega namena, pač vadi komuniciranje z neznanci, pa boš imel manj treme, ko bo treba nagovoriti kakšno žensko.
Pa v bistvu tudi internet ni napačna varianta, moraš pa upoštevati, da veliko ljudi to jemlje kot katalog z nešteto možnostmi izbire in da je vedno mogoče naleteti tudi na koga boljšega. Žal je tako. Ampak na koncu koncev je pa dovolj, da si všeč samo eni. Ne rabiš jih sto. In še to, veliko preveč se obremenjuješ s tem, kaj govorijo in mislijo drugi. Izjava, da se bodo vsi poročili, samo ti ne, je tako neumna, da bolj ne more biti. Halo, kako sploh komu pade na pamet izjaviti kaj tako abotnega?

V bližini vem le za eno hišo pri kateri imajo psa, toda stanovalcev še nisem videl oz. ne pridemo v stik.
Še nisem imel to srečo, da bi nekdo meni na očeh potreboval pomoč pri nošenju vrečk. 🙂 Morda se enkrat zgodi, kdove.
Pri 19. sem poskusil preko oglasa in ko sem izvedel, da je ona doma z drugega konca države se je pojavila dilema; kot praviš kaj če se najde kaj boljšega? Imel sem pomisleke, kaj če že čez 1 teden spoznam dekle iz istega kraja, s katero si bova usojena.
Da bodo vsi nekoga našli in se poročili, jaz pa bom ostal sam je izjavila oseba, ki sem ji 3 mesece poprej pomenil vse, zanjo bil biser med prodom.

Ravno pred 2 urama je fotografijo na mojem fb všečkala vrstnica in sem pogledal njen profil. Od julija 2015 je poročena z nekom iz istega kraja (on letnik ’84, ona ’87). In tu je srž, sprašujem se kje se najdejo, poparčkajo med sabo? Imajo vsi tako mrežo poznanstev, prijateljev? So toliko med ljudmi, da bi bilo nemogoče nekoga ne najti?

Lepo pozdravljen,

ne vdajte se. Delajte na svoji samozavesti…Pristop se lahko zgodi kjerkoli, samo verjeti moramo in se ne predati kot na vseh področjih. Bodite aktivni v življenju in verjamite v tisto kar počnete ter se spomnite še kaj novega, na kar morda še niste pomislili. V kolikor vam na primer eden od plesov ne ustreza, vam bo morda drugi.

Hvala in vse dobro;

Pozdravljeni, verjetno najhitrejši nacin spoznavanja sedaj je internet. Mogoče ona on. Na ostalih straneh je vecinoma samo sex. Ona on je tudi plačljiv če želiš pisati ostalim tako da mogoče to malo prefiltrira folk. Tudi kjerkoli zunaj lahko spoznas sorodno dušo, če ti je neprijetno pristopiti ali ne veš kaj reči imej v glavi da lahko to osebo vidiš prvic in zadnjic tako da tudi če si narediš bruke nebo panike, mogoče pa uspe in pridobis veliko.

Žal ji gre “šloganje” dobro od rok. Tri od štirih bivših je poročenih kot tudi večina tistih, s katerimi sem imel neuspele zmenke oz. pijače.
Bojim se da ima razočarana kar prav. Razmišljam da bi se včlanil k kakšen portal in odštel tiste evre. Zanima me še, kakšno je stanje s hitrimi zmenki? Se ti odvijajo samo v Ljubljani?

Kar se tiče navezovanja stikov preko hobijev in aktivnosti, ta zapis mi je dal misliti:

Ti hobiji so po mojem mnenju tudi malo precenjeni… Zagotovo se marsikateri par spozna prav preko njih, ampak to so srečna naključja z obilico nje. Človek se mora s hobiji ukvarjati zaradi njih samih, ker ga to veseli, ne pa si jih “na silo” izbrati – v tem primeru kot alternativo za iskanje partnerja. Kot s(m)o že premnogi ugotovili je težava rutinski vsakdan posameznika, ki se konstantno giblje v istem krogu ljudi. Mogoče pri nas res ni, ali pa je premalo resnih agencij, ki bi posameznikom pomagale najti potencialnega življenjskega sopotnika…
[/quote]

Tiste, ki so se poparčkali na aktivnostih lahko preštejem na prste ene roke. V neki drugi temi sem prebral, da je ena fanta spoznala na koncertu, pa sodelavec je svojo partnerico spoznal v diskoteki…

Vsi se najdejo ti in tam, le ti nikakor ne mores najt nekoga. Si se kaj zazrl vase? Verjetno oddajas tako energijo, da se pac ne prilepi nobena punca. Ze to da sprasujes ce se hitri zmenki dogajajo samo v Lj… poklici, pisi mejl pa vprasaj. Malo samoiniciativnosti in zdrave samokriticnosti pa bo. Svojo realnost kreiras sam, ne to ali si rojen pod srecno/nesrecno zvezdo, kot skusas tu prikazati.

Vprašal sem če so hitri zmenki še kje drugje, pa v 4 mesecih ni nihče konkretno odgovoril. Seveda sem iskal na Googlu, pa našel le prestolnico.
Ne verjamem v srečne oz. nesrečne zvezde, mi je jasno da življenje ni nikjer vnaprej zapisano. Da se name nobena ne nalepi razlog najverjetneje tiči v tem, da z ženskami nimam stikov. Kaj misliš, čemu naslov teme kot je?
Ugotovitev vsi najdejo tu in tam, le jaz ne. Bravo. To se tudi sam sprašujem. Kako jim uspe najti nekoga iz istega kraja ali bližnje okolice, meni pa ne. Že ko sem pred leti prvič skušal najti dekle, sem se zatekel k oglasu in kljub temu, da sem jasno napisal od kod sem in od kod naj bo ona, se mi je javila ena z drugega konca države.

Zakaj se mi zdi, da namen tvojega pisanja ni dati predlog in/ali nasvet, temveč zgolj zlivati gnojnico po meni? Pa ne le meni, tudi drugih. Toliko o tem, Urška P.

Na hobijih včlani se v kakšno planinsko društvo, dogodki za samske.

Dvakrat sem poskusil preko dogodkov za samske, obakrat neuspešno. Prijatelj pravi da gre za organizirano združbo, kjer se organizatorica po vnaprejšnjem dogovoru z ženskami zmeni, naj nikomur ne obkrožijo “da”, denar pa si razdelijo med seboj. Da je organizatorica zavohala način za lahek zaslužek in nič drugega. Sprva se mi je zdelo kaj takega skoraj nemogoče, vse dokler nisem pred kratkim na forumu zasledil enako mnenje. Že kako je vse skupaj organizirano oz. je čisto nasprotje od predstavitve na uradni strani bi lahko rekel, da celotna zadeva za razliko od ZDA pri nas ne deluje.

Kar se predloga s sprehajanjem psov tiče, ne poznam nikogar s psom. Zaenkrat nimam druge ideje kot da poskusim na katerem od portalov.

Dogodki za samske portala Ona On so menda dobro organizirani. Seveda pa je vse stvar tega, kako se tam znajdeš. Kot sem že večkrat omenil, so opcija tudi razna kultorna in športna društva …