Spoštovani,

Star sem 34 let in pred nekaj meseci sem spoznal žensko svojih sanj, ona je 38 let.
Rada se imava, super nama je. Na njo mislim nonstop, vidiva se skupaj tudi v prihodnosti.
A jaz v sebi dobivam spet občutek ljubosumja in rahle posesivnosti.
Tak občutek sem imel do sedaj le pri eni pucni 15 let nazaj, ki sem jo zaradi tega potem tudi izgubil, pri nobenih kasneje več, sedaj pa zopet.
Ker nikakor ne želim, da se kaj takega zgodi tudi pri tej, bi rad naredil vse kar je mogoče, da se otresem teh groznih občutkov, namišljenih filmčkov in začnem obladovati te občutke v meji normale.
Zadevo sem povedal tudi punci, ki ima hvala bogu toliko empatije, da me razume in mi daje čas, da zadevo uredim, sama pa je tudi rekla, da se bo potrudila, da mi ne bo dajala ‘razlogov’ , da bi bil ljubosumen, a še vedno pa pravi, da bom moral to zadevo urediti sam.
Na začetku sva se 3 mesece videvala 3-4/teden, potem zadnji mesec pa vedno več – v resnici bolj zaradi mene, zato me je sedaj prosila za malo več ‘zraka’, češ, da nima časa za svojo familijo,prijateleje,lastne opravke – da ni nič z nama, le da prosi, da nisva nonstop skupaj, ker jo to potem preveč duši. To je seveda absolutno logično, zato se sedaj vidiva spet 3-4x/teden. Na žalost se še ne more preseliti k meni, saj je ravnokar kupila novo garsonjero in rabi še malo časa (sploh ker se je ločila po 8 let zveze), kar poizkusim razumeti, ni mi pa lahko, saj bi si jo želel imeti vsak večer pri sebi, ko skupaj zaspiva. Vem, da sem otročji, vendar tako pač čutim.
Ne znam vam povedati kakšni občutki so, kadar dobim tovrstni ‘napdad’ panike v smislu ‘kaj če ni samo moja, kaj če se sedaj dopisuje s kom drugim, kaj če jo kdo drug osvaja’ ipd.-takrat mi je neopisno grozno!
Sama mi pravi naj neham s takimi bedarijami, da je samo moja, da me ima najraje in da, če bo kakšen razlog, da bi šla narazen, bo to ravno samo ta, če ji ne bom zaupal in ji težil s stvarmi, ki se sploh ne dogajajo in jih sploh ni.
Dobila je višjo funkcijo v službi, zato ima sedaj več dela, zato sedaj tudi manj SMS komunikacij iz njene strani, ko je v službi, kot sva jih imela na začetku, ko sva bila vsa zaljubljena (saj pravi, da si preprosto tega ne more privoščiti, ker ji potem ostaja preveč dela). Priznam, jaz sem še vedno tam pri tisti močni zaljubljenosti in imam potem morda ravno zaradi pomanjkanja njene pozornosti odnosno, ker je želela sedaj malo zraka, potem takoj alarm ljubosumja – kar ne pomeni, da mi ne daje pozornosti, le manj mi jo daje. Sama pravi, da je že čez tisti ‘kucelj’ zaljubljenosti in je sedaj že na strani tiste varnosti in resne veze, kar v bistvu pomeni, da je ona že en nivo višje, kot jaz.
Skratka vse je lepo in prav kadar razmišljam s trezno glavo in vse mi je logično.
Ampak pišuka, ko me prelijejo ti grozni občutki, ko jo začnem tako noro pogrešati, takrat je tako težko, da vam ne znam povedati. Rad bi in pripravljen sem se soočitit z mojim problemom, hočem se, ker nočem izgubiti tako čudovitega odnosa. Zato prosim vse strokovnjake tukaj za pomoč, najprej s kakšnimi Vašimi osebnimi nasveti, potem pa tudi z nasveti na koga konkretno se obrniti (sem iz gorenjske). Skratka na nekoga, ki ima resnično izkušnje z ljubosumjem in posesivnostjo, ki bi mi konkretno pomagal in ne le računal drage ure seanse. Vem pa, da bom na koncu moral biti seveda jaz in samo jaz tisti, ki bo to znal kontrolirati.

Za Vašo pripravljenost, da mi pomagate, se Vam zahvaljujem že v naprej in Vas vse lepo pozdravljam!

Če razumem maš to ločeno mamicu? Otroci večji ali manjši.
Pusti ju naj dela kar ima ker ti ji pač neboš na prvem mestu kar ti da jasno s tem da jo dušiš.

In taka bo vajina veza ko ji bo do seksa te bo poklicala pa za kakšen praznik da nebo sama.

Dobro razmisli v kaj se spuščaš.

Hmm, ne vem, poskusi v krizi svoje občutke zapisati na papir. Ne priporočam, da ji vedno utrujaš s tem, ker zna postati njej to naporno, saj si verjetno želi le to, da ji zaupaš ampak vedno to ne bo v njeni moči. S temi občutki, ki jih imaš, pa ji ne dajaš vedeti, da ji zaupaš. Prav je, da si ji o tem povedal, vendar pretiravati s tem ne.
Predlagam, da si dan bolj zapolniš z nekimi dejavnostmi, ki te veselijo ali pa se preprosto naučiš živeti s tem občutkom, dokler partnerka ne bo pri tebi. Čeprav dvomim, da bi s tem, ko bi se preselila skupaj, ti občutki izginili. Verjetno bi se samo potuhnili do naslednje priložnosti, ko bi bila narazen dlje časa. Mislim, da zahteva svoj čas in hkrati nekaj pozitivnih izkušenj, da temu občutku prenehaš dajati tako velik pomen in hkrati spoznaš preko teh, da bo vse ok.
Moraš vedet, da ti je skoraj zagotovo ta občutek bil “privzgojen” nekje v zgodnjem otroštvu in nima veliko opraviti s partnerko. Je že res, da ona pomaga poustvariti situacijo podobno tisti, ki ti je ta občutek privzgojila, vendar odgovorna zanje pa ni.
Razumem, da na logičen način in z razumem se teh občutkov skoraj nikoli ne da pregnati, zato prave rešitve niti nimam, saj kot pravim, zahteva svoj čas.

Hmmm, kaj naj ti svetujem? Mogoče bi bilo fino, da se malo zamotiš in si najdeš kakšno aktivnost, ker imaš po mojem preveč časa in nonstop razmišljaš o njej.
Te razumem, da ti ni lahko, sploh ker jo imaš rad. Srečno!
Želim ti, da odpraviš težavo.

Saj to je tisto, ona nima naenkrat časa in njo utesnjuje.

Ali si razlog ti ali otroci, ločitev bo pokazal čas. Samo ne jokcat za njo in ji težit in podobne neumnosti.

Moj nasvet…imej jo sam za sex.

Mel sem več samskih mamic. Večina “samskih mamic” te bo:
– izkoristila za sponzorja (če imaš stanovanje itd, da se bo lažje ločila od moža)
– izkoristila za avanturo, ker jo je mož prevaral (amapk na koncu se bo zaradi otrok vrnila možu)
– vedno jo boš čakal, ker bodo otroci na njenem prvem mestu, ti boš pa potreben samo takrat, ko bo treba otroke peljati v vrtec, šolo, zdravniku,…njen ex mož pa se mu jebe ali jo pa bo mogoče še vmes ko bo s tabo nekajkrat pojebal, ker ti si pač copata.
– zahtevala poroko ali otroka takoj, ker ji teče ura in mora uhvatiti nekega tepčka, preden jo noben več ne bo hotel.

Kje se ti najdeš presodi sam, jaz jih imam samo še za seks, ker z njimi ni neke prihodnosti.

Glede na to, kako jih dojemaš, je tudi one nimajo s teboj, zato ne moreš računat, da jim boš pomemben.

Lepo pozdravljen,

od kod ta potreba po posesivni bližini? Od kod neko globalno nezaupanje? Kako je bilo/je v odnosu vaših staršev? Kako ste se počutil vi sprejetega/ne-sprejetega s strani staršev? Slabe izkušnje, ki so vas zaznamovale? Ko bi kot otrok opazoval…koliko pozornosti bi rekel, da ste imel od 1-10 (lestvica)? Predlagam, da se vključite v psihoterapevtski proces, kjer boste lahko predelali vzroke za nastale posledice in se osvobodili svojih lastnih “rešetk”, ne glede na partnerko (katerokoli), ki bo vaša življenjska sopotnica….

Hvala in vse dobro;

Ženska tvojih sanj ? Bojim se, da si res čisto preveč zaljubljen.
Poglej jo še z malo bolj z realnimi očmi.
Če jo duši, ko sta veliko skupaj, se/jo vprašaj kakšne so možnosti za vajino skupno življenje, oz. kako dolgo si pripravljen čakati na to.

Ko odnos napreduje, od neke točke dalje enostavno veš, da se bosta še videla.
V primeru, da te ima res rada, bo vajin odnos obstal tudi, če jo bo kdo poskusil osvajat.
Če bo osvajalcu uspelo, ti bo pravzaprav naredil uslugo. Rešil te bo napačne osebe.
Čisto nobene potrebe ni, da bi igral psa čuvaja.

Ali misliš, da je s tabo zato, ker hoče biti s tabo in ji zaupaš?
Potem nimaš razloga za ljubosumje.

Če misliš, da bo šla s prvim, ki bo zažvižal za njo, ko ne boš “pazil” nanjo, se vprašaj, če res hočeš biti v takšnem odnosu.