Najdi forum

Zaskrbljen glede bodočega odnosa

Pozdravljeni. S punco se super razumeva, skupaj sva 1 leto in pol, ona živi pri strarših (je še študentka), jst sem zaposlen in v živim svojem stanovanju (razdalja 30km). Sem njen prvi fant.
Po zaključku študija si punca želi iti na študijsko prakso v tujino za 3 mesece, da si izboljša znanje in pridobi nove izkušnje, ki ji bodo pomagale pri zaposlitvi oz. karieri. Sam jo podpiram pri vseh zadevah in nisem ljubosumen ali karkoli drugega, ji popolnoma zaupam in vse. Naj gre in naj si nabere največ znanja. Imam jo namen enkrat v tem času obiskati za 2 ali 3 tedne, da bova skupaj v tujini. Zaskrbljen sem glede bodočega odnosa s punco in nevem, kaj lahko ta odsotnost prinese v prihodnosti. Veliko parov v takih situacijah ne zna potrpeti ali pa preprosto spoznajo, da so se oddaljili in prekinejo odnos. Mene skrbi, da bi se oddaljila ali kaj podobnega, ne skrbi me pa, da bi me prevarala ali spoznala koga drugega. Vem pa, da je lahko odnos po 3 mesecih v tujini drugačen za enega ali za oba…Kaj lahko pričakujem v taki situaciji??? Hvala za vaša mnenja, predloge,…

Najbolje je, da ne pričakuješ nič in se prepustiš toku brez strahu. Tri mesece vendarle ni tako dolgo obdobje. Zdaj je čas, da utrdita vajin odnos in si posvečata čas, kolikor ga pač vajine vzajemne obveznosti dopuščajo, da se odkrito in neobvezno sproščeno pogovarjata o vajinih pogledih na svet ipd. Na ta način se gradi zaupanje, ki je temelj obstanka zveze na razdaljo.
Srečno!

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Super. Hvala za nasvet.

nova
Uredništvo priporoča

Jaz bi predlagal le, da svoje skrbi poveš njej in se pogovorita. To je največ kar lahko narediš za vajin odnos.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Lepo pozdravljen,

mislim, da je najbolje, da se ne obremenjujete s prihodnostjo…tistim kar bo…Lahko pa raziskujete vzroke svojih strahov…zakaj so tako zelo prisotni? Kakšen je bil odnos vaših staršev? Kakšne so vaše pretekle izkušnje?

Hvala in vse dobro;

Strah je prisoten predvsem iz preteklih izkušenj ljudi, ki so bili bodisi sami v tujini, bodisi so čakali partnerja doma. Večji del teh ljudi ni preživelo odnosa… To sem želel izpostaviti…
Hvala za Vaš nasvet.

Glede na to, da se dobro razumeta, trije meseci res niso dolga doba, so pa za par vseeno neka preizkušnja. Lepo je, da jo podpiraš. Tudi sama sem bila po študentskih letih na praksi v tujini, s partnerjem sva se v pol leta videla le dva krat. Največ, kar lahko narediš je, da se z njo pogovoriš glede vsega, kar vaju skrbi, ali glede tega, kaj bosta naredila v določenih situacijah (kako bosta komunicirala, kako bosta reševala konflikte, ko ne bosta fizično skupaj, kako bosta drug drugemu namenjala pozornost, kaj vsak od vaju želi in pričakuje v tem obdobju itd.). Morda si lahko postavita za cilj, da se po njeni vrnitvi skupaj vselita / se odpravita na daljši dopust, skratka nekaj, česar se bosta lahko veselila?
Odnos se bo najverjetneje spremenil, kar sploh ni nujno slabo. Mogoče imaš občutek, da se bo ohladila ona, ali da se boš ohladil sam? Naj vaju izkušnje drugih ljudi ne prestrašijo. Tujina je lahko dober izgovor za prekinitev odnosa, to je res, ampak če se razumeta, tudi ni tak bav bav, kakor marsikdo pripoveduje.

Eva27 hvala za nasvet.
Zanima me, kako je tvoj fant doživljal, ko si bila v tujini? Kako je bilo z njegove strani, ko si se vrnila? Je bilo njemu težje kot tebi?

Iskreno se pogovorita kako si vsak predstavlja skupno življenje.
Ker opcija je da se ne vrne.

Sam bi hotel vedet pri čem sem in kakšno prihodnost me čaka.

Dobro si napisal.
Hvala Mirsade za nasvet.

Tedikaa, kaj te pa najbolj skrbi?
Kakšen trenutek, da se malce oddaljita, v tujini res malo prej pride. Midva sva se zaradi tega takrat malo prestrašila in posledično spričkala in ugotovila, da sva se v bistvu samo pogrešala. Ne, mislim, da mu ni bilo težje. Je pa bolj samotarske sorte in mu oddaljenost ni bila tak problem, je bilo verjetno meni težje. Sva se pa veliko slišala in pogovarjala o načrtih za naprej, to nama je bilo takrat pomembno. Če ga je kdaj grizlo ljubosumje, tega ni pokazal. Predvsem me je spodbujal. Sem pa dobro čutila, da je bil iskreno vesel zame (ko mi je šlo lepo) in to je name naredilo velik vtis. Ko sem se vrnila, pa ni bilo ravno drugače, verjetno si pa zdaj bolj zaupava.
Vaju pa ti najbolje poznaš in lahko tudi dobro predvidevaš, kako se bosta odzivala na spremembe. Komu bo težje, kaj lahko glede tega naredita, kaj si želiš, ko pride nazaj … Dejstvo je, da če si oba želita ostati skupaj, bosta ostala skupaj. Sama si niti ne bi želela biti v zvezi z nekom, ki lahko name v pol leta preprosto pozabi.

Eva27, super si opisala svojo situacijo. Me veseli, da sta skupaj, vesela in srečna. Sam si želim, ko pride nazaj, da bi bila več skupaj, npr. najbolje bi bilo, da greva končno skupaj živeti. Ker potem bo kriza, več mesecev je ne bo pa tudi ko pride domov bova vsak na svojem koncu živela in to mi res ne bi bilo všeč. Bistvo vsega mi je, da preživim veliko in predvsem kvalitetnega časa z mojo drago. Res se vidiva v prihodnosti skupaj in si sploh ne predstavljam, da bi bilo drugače…
Sva oba zelo razumski osebi in kljub vsemu po mojem ne bi smelo biti preveč težav. Hvala ti!

Sam sem med študento imel opcijo iti v tujino za par mesecev ampak se nisem odločil zaradi takratne punce, ker sem na to gledal kot skupno odločitev in če imaš nekoga rad kar ne greš nekam. Po pravici se pa 3 treh mesecih kaj dosti ne naučiš, to sem videl ko sva se skup preselila v tujino za pol leta.
Tako da ne ji utrujat zakaj kar gre.

Dobro, saj ji ne utrujam, samo mnenje me zanima. Hvala za nasvet.

Lepo pozdravljen,

se strinjam, da je razdalja lahko problem, vendar od tega bi bili skoraj mesec dni ob njej. V kolikor je razmerje trdno, bi bila lahko pozitivna izkušnja.

Lep pozdrav in vse dobro;

New Report

Close