Razdvojena; imam rada oba
V zvezi sem bila 5 let, prva 3 leta sanjska, zadnji 2 pa je bilo veliko kreganja, oddaljila sva se, nekaj je bilo tudi laganja z njegove strani in celo pizdarija med njim in mojo dobro ‘’kolegico’’. (Kaj takega sem mislila, da se dogaja samo v filmih, tako zahrbtne prijateljice pa še ne!)
Z njim imam ogromno skupnih stvari, dopolnjuje me tam kjer ‘’šepam’’, kar pa je najbolj pomembno – sprejema moj življenjski stil 100% in mi celo pri podjetju veliko pomaga. Bojim se le to, da sem šla v zvezo bolj iz ‘’kljukic na spisku’’ kot iz zaljubljenosti. Vseeno ga imam seveda rada…
Ker tako ni šlo več naprej (kreganje, pomanjkanje spoštovanja z obeh strani, vsak je hodil v svojo smer, tudi pomagal mi je pri podjetju manj) sem pred skoraj 3 meseci predlagala ‘’pavzo’’, s katero se je strinjal.
Naneslo je, da sem po 15 letih srečala svojo prvo ljubezen, ki je bil vse v 1 osebi; prvi fant, prvi spolni partner in najboljši prijatelj. Bila sva skupaj skoraj 2 leti, spoštovala sva se in imela rada, zaupala sva si 100%, se pogovarjala o vsem. Zveza se je sporazumno končala ker sem bila jaz enostavno premlada za resno zvezo, vseeno pa sva ostala še nekaj let dobra prijatelja in se tudi družila, nato so se stiki razgubili.
Zdaj po 15 letih vidiva, da je med obema še vedno privlačnost in želja po biti skupaj. Ponovno sva obudila vezo, v kateri čutim izjemno fizično privlačnost in ljubezen.
Bivši je bil sprva čisto na dnu, češ kako sem mu lahko kaj takega naredila v ‘’pavzi’’, da nisva niti končala zveze… Trdi, da je v pavzi marsikaj razmislil in dojel. Želi si nadaljevat z mano, vse bi zame naredil, zato se je začel spet trudit okoli mene na vse možne pretege…
Sedaj pa moja dilema;
Do njega čutim bolj prijateljstvo, je pa res da je iz vidika nadaljnega življenja sigurno bolj primeren. Z njim sem bila vedno brez skrbi kar se tiče mojega podjetja in stanja doma. Tudi če sem kam šla, za več dni poslovno ali zasebno, sem se nanj lahko zanesla, da bo doma vse ok.
Drugi fant (torej ta izpred 15 let) pa me zelo privlači, uživam v njegovi družbi, vendar se bojim da imava preveč različne poglede na življenje. On bi užival v počasnem tempu življenja, jaz pa sem človek, ki je neprestano v akciji in pogonu. On fantazira, da bi kupil nekaj na morju in tam preživljal vikende, jaz zaradi svojega podjetja tega ne bom mogla. On ima svoje pse zunaj, jaz svoje v hiši notri – to je tudi stvar, kjer s partnerjem NE sklepam kompromisev (psi so za v stanovanje in pika, ne me prepričevat v nasprotno – hvala!). Torej pasje dlake ga po eni strani motijo (vidim), po drugi me miri, da ga spet ne motijo toliko. Če začnem pogovor o najinih različnih pogledih mi pravi, naj neham komplicirat…V kolikor bom mogla kam poslovno menim, da mi ne bi poskrbel za dom tako kot mi je bivši, še manj poskrbel za nemoteno delovanje podjetja… Celo bojim se da nimava prihodnosti za skupno življenje saj imava vsak svoje stanovanje oz. hišo, kjer nama je všeč lokacija bivanja.
Res ne vem kako naj se odločim, rada bi se poročila iz ljubezni, z metuljčki v telesu, ne bi pa rada imela nekoga ob sebi, ki ne bo sledil mojem tempu, bo moje življenje zanj prezahtevno in bova po parih letih ugotovila, da sploh nisva bila za skupaj.
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za mojo nezavidljivo situacijo!
Zakaj nisi takoj na začetku povedala glede psov.
Tukaj enostavno ni kompromisov. Imam psa, je v stanovanju, seveda pušča dlako. Ko sem bila samska in tu in tam koga spoznala, pa če ni bil navdušenec nad psi, enostavno ni bilo možnosti za kaj več. Tudi taki, ki sicer imajo radi pse, a so mnenja, da so za pesjak, so odpadli. Žal je to odločilni dejavnik in tukaj lahko skleneš kompromis oziroma popustiš samo, če greš prek sebe, poteptaš svoja načela o tem, kakšna naj bi bila oskrba psa, in imaš vedno cmok v grlu, ker za psa ni poskrbljeno tako, kot bi si ti želela in se tebi zdi prav. Tako je pa težko živeti.
Nekateri moški so bili blazno užaljeni, da jih zavračam zaradi enega navadnega psa, ampak ne gre samo za psa, gre za slog življenja. Tukaj je možen kompromis edino, da pač nihče nikoli nima psa, ne on, ne ti. Ampak vidva jih že imata …
Morda imata z bivšim partnerjem možnosti za prihodnost, čeprav se ti zdaj v navalu hormonov zdi, da si z njim predvsem zaradi kljukic. Bosta pa morala temeljito raziskati, zakaj sta se po komaj treh letih lahko tako ohladila drug do drugega. Mogoče pa bo moral priti nekdo tretji.
Meni se zdi, da še nisi naletela na pravega oziroma ga nisi znala izbrati, to je taka bolj soft varianta resnice oziroma mojega pogleda na situacijo. Druga malo bolj hard pa je, da na resno zvezo še nisi pripravljena, saj nisi pripravljena na kompromise oziroma imaš previsoka pričakovanja do drugih. Sicer je to tvoja pravica, hkrati pa je to lahko velika ovira.
Ni pa to nič tragičnega, skozi to fazo gremo praktično vsi. Res pa je, da vsi ne pridejo skozi, saj nekateri obtičijo v njej.
Kakorkoli, situacije ti ne zavidam. Na koncu je pomembno, da se odločiš, ter za to odločitvijo stojiš in sprejmeš tudi vse posledice, ki s tem pridejo, tako dobre, kot slabe. Če trenutnega partnerja ne spoštuješ, se moraš vprašati, kaj je tisto, kar pri njemu ne spoštuješ. Hkrati se moraš vprašati, ali je on kriv, da si ga izbrala takega kot je, ali si sama. Da človeka izbereš, potem pa ga ne spoštuješ, ker ni tak, kot bi moral biti, je mučenje najprej sebe in potem še partnerja.
Ja res. Važno, da se ujameta glede psa. Potem je cel svet rešen. Komu mar naprimer laži, varanje, pomanjkanje čustev…..važen je pes. Nimam besed. Res ne. Dokler tvoja zveza temelji na psu in je to prvo in glavno poglavje v tvoji zvezi, ter da mogoče zamujaš možnost imeti ob sebi čudovitega človeka samo zato, ker noče psa v hiši, je milo rečeno noro.
Avtorica, moje mnenje je preprosto. Nobeden od niju ni pravi. Z enim boš uskladila stil življenja, a prej ali slej boš začela pogrešati tista nora čustva ljubezni. Recept za katastrofo. Z drugim boš ta čustva doživela,od začetka bo zanimivo, s časom pa te bo vedno bolj motilo, da ne moreta najti skupnih interesov. Spet, recept za katastrofo. Zveza je dolgoročno uspešna, če imaš eno in drugo, torej ljubezen in skupne cilje. Ti tega z nobenim nimaš. Išči nekoga tretjega.
kaj tebi pravzaprav ni jasno?
Bereš res površinsko… Ne varam, ampak sem samo z enim, bivši partner pa tudi ve, da sem sedaj s staro/novo ljubeznijo, se pa vseeno trudi okoli mene in bi vse naredil…
Svoj negativizem pa kar v sebi zadržat drugič :))))
tole pa najraje sploh ne bi komentirala… res, kakšni bedni komentarji, hvala stokrat :O
Uf, zgleda, da je res kar govorijo.
Moški smo romantiki, ki glumimo pragmatike, ženske pa pragmatiki, ki glumijo romantike.
Avtorica, ti dejansko ne ljubiš nobenega izmed teh dveh. Pusti ju raje pri miru, tako bosta imela vsaj šanso najti pravo ljubezen namesto nekoga, ki si želi samo udobje.