Prišlo je do odhoda dolge zveze razšla sva se pred štirimi meseci . V tem času sem premišljevala o tem da moża v resnici nisem mogla sprejeti takšnega kot je in to je bilo nezavedno v meni . Zdaj jasno vidim da je imel kup napak kakor tudi jaz . Spremeniti ga seveda nisem mogla . On je dajal precej povdarka na seks zato je bil mišljenja da se mu za druge stvari v zvezi ni potrebno truditi saj je seks bil zanj dovolj zgovorna ljubezen . Varanje z drugimi żenskami se mu ni zdel problem .Tega mi seveda ni povedal v obraz prihajali so dokazi o tem . Zavestno vem da se z njim osrečiti ne morem on pa z menoj ne saj ni maral pogojne ljubezni . Sama sem mišljenja da ljubezen ne more biti brezpogojna niti na eni noti na drugi strani . Pojavlja pa se mi teżava in sicer to da ne morem że enkrat zaključiti tega poglavja z njim čeprav so odgovori in spoznanja że na dlani in se mi zdi da se počutim vse slabše in nekje v ozadju delček mene še vedno verjame vanj in si żeli biti z njim . Sanje o njem so seveda drugačne od njegovih napak . Kako se sprijazniti s tem ? Kako odpustiti sebi in njemu in začeti na novo ? Hvależna za odgovor bi bila ljudem s podobnimi iskušnjami .

Lepo pozdravljena,

razumem vas, še vedno ste v obdobju žalovanja in to je ok. Pomeni, da vam je veliko pomenil, če tudi si vas ni zaslužil. Vprašajte se zakaj ste takšno osebo privlačili in on vas? Tu ni šlo za spoštovanje.

Ker ste verjeli vanj, vas občutki še vedno begajo…Fokus morate preusmeriti drugam. Poiščite nekaj kar vas veseli za vaš prosti čas. Nekaj ob čemer se boste umirili, prišli v stik s seboj, kjer se bodo porodile vaše želje…

Lep pozdrav in vse dobro;

To je čisto normalno. Človek ni le zavestno bitje, mnogo stvari se odvija v nezavednem stanju. In če se nečesa zavedamo, kakor praviš, da se zavedaš njegovih napak, to še ne pomeni, da nas to več ne boli. Kljub temu si se navezala na ene pozitivne stvari oziroma na eno sliko njega, ki morda sploh ne obstaj, čemur rečemo tudi zaljubljenost.
Pomembno je, da si svoje spoznanje sprejela in storila dejanje, ki ti omogoča, da zaživiš bolje, oziroma tako kot si želiš. Nekateri ljudje tega koraka niso zmožni in celo življenje preživijo z nekom podobnim, ki ga ne morejo sprejeti.

Te razumem, razhodi so lahko zelo boleča stvar, še posebej po dolgi zvezi. Rekla bi ti tako, oprostiti in se sprijazniti in iti dalje. Zlajnanano, ampak resnično – čas. Najhujši so nekje prvi trije meseci, potem, ko si najdeš novo rutino je nekako lažje. Vseeno pridejo kakšni rukerji za nazaj, ampak vse to je del procesa. Pomembno je da, če je le možno, prekniš stike, da nimaš nobenih informacij o njem kje kaj počne. Manj kot veš, bolj zate. Poskušaj ne pretirano analizirati situacije, in se vrteti v začaranem krogu z enimi in istimi vprašanji, na katere pravzaprav nimaš in nikoli ne boš imela pravega odgovora. Počni stvari, ki so ti všeč in te zamotijo, včasih pomaga tudi zapisovanje misli. Priznaj si potaz, vrži puško v koruzo in se ne bojuj za nekaj, kar ni zate in te ne osrečuje tako, kot si zaslužiš. Ne upiraj se preveč, ker kar mora biti, tako bo, neglede na to, kako vztrajno in bojevito se upiraš. Ne planiraj si neke daljnoročne prihodnosti, na začetku živi dan za dnem. Nisi edina, veliko nas je v tem, veliko jih je že in še bo v tem. Tako pač je življenje.