Najdi forum

Pozdravljeni !
Ko sem bila že prepričana,da sem spoznala dobrega partnerja sem doživela razočaranje.
Prišla sva v konflikt kjer se je odzval na agresiven način tako,da mi je zagrozil z predmetom,ki ga je držal tisti trenutek v roki.Jaz sem ostala brez besed tega od njega res nisem pričakovala saj načeloma deluje zelo razumevajoče in umirjeno.Ta odziv in njegovo obnašanje je preseglo vse meje bil je tudi žaljiv mi serviral vse kar ni bilo povezano z nama skratka nisem ga prepoznala.
Ko sem mu omenila,da bi bilo dobro obiskat kakšnega terapevta,ker sem opazila,da ima težave z samoobvladovanjem se njemu to ni zdelo omembe vredno in češ saj sem jaz “kriva” čeprav sploh ne vem zakaj in čemu? To kar mi je izrekel me je zelo prizadelo in do njega sem začutila odpor.Njemu se to zdi normalno in že snuje načrte za dopust meni se pa upira …Skupaj sva manj kot dve leti in takega scenarija od njega še res nisem doživela to si niti predstavljat ne bi mogla.
Zame to pomeni tako fizično kot verbalno nasilje ne morem se kar stran obrnit in sebe prepričevat,da je vse v redu.
Sicer se mi je opravičil ampak bolj zaradi tega,ker sem mu dala vedet,da je ravnal neprimerno in zaradi tega,da bi vse čimprej pometel pod preprogo kot,da se to ni zgodilo.Ni se opravičil kot bi resnično to obžaloval.Svoje obnašanje je pa opravičeval z takimi neumnostmi skratka samo,da bi na tak način opravičil svoje vedenje.Imela sem ga resnično rada mu zaupala,da je drugačen sedaj pa sem ugotovila nasprotno.Sicer je imel vsake toliko časa kak izpad ampak to kar pa je bilo sedaj oz.pred kratkim mi pa je dalo mislit,da se za tem “prijaznim,mirnim,razumevajočim”moškim skriva psihopat,ne vem kako si lahko kako drugače razlagam njegovo obnašanje?Pred drugimi zgleda kot,da ne zna štet do pet in ves ubogi saj se njemu vedno dogajajo krivice,je tudi ljubosumen čeprav nikamor ne hodim sama npr.da bi hodila ven z kolegicami niti meni ni do tega tudi to je res ni me omejeval pri tem to je bila moja odločitev.
Rešuje tudi stvari iz preteklosti (delitev premoženja,preživnina) jaz sem njega sicer spoznala tri leta po tem,ko je že bil sam in nisem posegala v kakšne nerešene odnose.Sem pa razmišljala tudi v tej smeri,da še preteklost vedno visi nad njim skratka ne vem kaj si naj sploh mislim in kako naj ukrepam?
Za vsak odgovor ali mnenje se zahvaljujem.

Kakšen nasvet pravzaprav pričakuješ?
No, če bi se lahko pogovorila z njegovo bivšo, bi ti bilo zdaj marsikaj jasno, tudi to, zakaj v dolgih petih letih ni mogel urediti zadev iz preteklosti.

Agresivnost je a priori nekaj groznega, tukaj ni popolnoma nobenega opravičila. Uravnovešenega človeka težko pripraviš do takega izpada s fizično in verbalno grožnjo, mora biti pa res nekaj groznega (recimo da se nekdo spravi na tvojega otroka). Imaš pomemben podatek: njemu se takšno vedenje niti najmanj ne zdi sporno, kriva si itak ti, kar se njega tiče, ni nič narobe. Se pravi, da se bo to še kdaj zgodilo.

Potem pa k tebi: zakaj za vraga si pozabila na svoje prijateljice? Tudi ti bi morda rabila terapevta, kje je tvoja samozavest, samopodoba, kje je občutek, da si ti sama svoja oseba, ne samo partnerjeva pritiklina? Začni delati zase in na sebi!

Ok, meni se vsekakor ne zdi dobro, v kolikor bosta odnos nadaljevala, da ne veš, s čim ali kako “si ga” tako razjezila. Gotovo ga ni pičila neka “žuželka”, konflikt je nastal predvidevam v VAJINEM dialogu. Seveda, to ne pomeni, da si ti kriva za njegovo reakcijo, vseeno pa bi te moralo zanimati, kaj je tisto, ki je to agresijo sprožilo. Na tvojem mestu bi vztrajal, da se o tem pogovorita, v kolikor želita nadaljevati. Sicer se ti lahko zgodi, da bo naslednjič reakcija še hujša, če mu boš sedaj v prvo tako spregledala. To, da se ti je zdelo neprimerno, on pa se opraviči, ni dovolj. Človeka s katerim živiš, moraš dobro poznati. Če poznaš njegove šibke točke, pač nanje ne pritiskaš, po drugi strani pa jih z odkrivanjem lahko tudi partner rešuje oziroma se nauči boljšega odziva. Ker situacija se bo zagotovo še ponovila.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
nova
Uredništvo priporoča

Lepo pozdravljena,

dobro bi bilo, da se pogovarjata…o vaših in njegovih občutkih, napetostih, stresu…Se pa strinjam, da v kolikor se zgodi enkrat, se hitro zopet ponovi. V kolikor odklanja pomoč, ne priznava svoje napake.

Kako pa je prišlo do tega? Kako ste ravnala vi?

Lep pozdrav in vse dobro;

Hvala za odgovor,se popolnoma strinjam z napisanim samo ne s tem,da sem zapustila krog prijateljic…Nisem veliko doma,zato želim potem tisti čas,ko sem preživet v miru oz.tišini sem pač taka oseba nisem asocialna ampak veliko mi pomeni čas,ki ga preživim sabo,to ne pomeni,da se zaprem med štiri stene ampak počnem raje druge stvari.Ni pa vzrok temu partner ali,da bi se njemu podredila .Je pa res,da mi je po vsem tem upadlo zanimanje zanj v smislu,da bi ga pogrešala pri sebi sem opazila ravnodušnost do njega niti poklicat se mi ga ne da več.Ne razmišljam več niti o skupni prihodnosti mislim pa,da to čuti na nek način

Hvala za odgovor,kar se tiče pogovora sem vedno odprta za vse vrste pogovora sploh kar zadeva občutke in odzive v različnih situacijah.Velikokrat sem preprečila nadaljne konflikte v katere bi se zapletel z ljudmi,ki so mu blizu brez potrebe,da bi tako eskaliral saj se,da vse uredit na normalen način.
Sem ugotovila,da nekako ni dorasel odnosom ali reševanju kočljivih situacij razen z izbruhi,ki jih kasneje “obžaluje”.v bistvu je tako ravnanje njegova navada samo,da sem se jaz odločila,da tega nimam namena tolerirat ampak postavit pred dejstvo,ki sem mu ga predstavila ,da začne delat na sebi in si poišče strokovno pomoč v nasprotnem primeru ne bom vtrajala v takšnem odnosu.

Lepo pozdravljena,

omenila ste, da ne razmišljate več o skupni prihodnosti? Na to vas ni navedel le dotičen dogodek….Sedaj omenjate celo več dogodkov, kjer ste posegala vmes kot mediator?

Kaj vam je odgovoril na vaš ultimat?

Lep pozdrav;

V bistvu je bil najin dialog preživljanje majskih počitnic krajši oddih iz tega pa se je razvilo vse kar ni sodilo zraven…Vedno se strinjam,da nekdo pove izrazi svoje mnenje strinjanje ali nestrinjanje vsekakor pa zato obstaja način kako povemu nekomu.Zmotil in prizadel me je njegov odziv,ampak vse se zgodi z razlogom…Kar se tiče nadaljevanja zveze v smislu nadaljevanja skupnega življenja tukaj nisem več prepričana ali še želim sobivat z njim in kasneje še kupit skupno nepremičnino.Sicer je pristal na partnersko terapijo bo pa čas pokazal ali resnično želi in čuti,da so potrebne spremembe ali pa bi to pot izbral zaradi drugih dejavnikov…Sem službeno odsotna tako,da imam čas premislit o vsem skupaj kako naprej…

Lepo pozdravljena,

niste povedala kakšen je bil njegov odziv….

V kolikor niste prepričani, morate v sebi poiskati pravi odgovor. Kaj vam več pomeni, kaj si želite in česa ne…

Dobro je, da si želi pomoči, kar pomeni, da ne zanika sebe, svojih morebitnih napak…

Lep pozdrav in vse dobro;

Da se nekdo po tako kratki zvezi odloči za terapijo, se mi zdi kar pomembno. Vendar je tudi pomembno, ali bo to tudi dejansko udejanil, ko bo čas za to. Pri tem pa se moraš zavedati, da moraš biti pri tem pripravljena spoznati tudi svoje napake. Če greš tja z namenom, da odkrijeta le njegove, je škoda časa in denarja.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

New Report

Close