Najdi forum

Konec februarja oz. v začetku marca sem preko oglasa navezal stik z vrstnico, stara sva 19 in 17 let. Po nekje desetih dneh dopisovanja je pa sledilo neprijetno presenečenje, izvedel sem da je doma z drugega konca države. V tistem trenutku sem vedel le, da če bom imel kaj z njo bom zato, ker pač ni nobene druge. Je lahko edino dekle s katero imam stike, tisto pravo? Kaj če vstopim v zvezo z njo, dan kasneje pa spoznam dekle s katero bo res kemija?
Težave pričakujem tudi z domačimi, najbolj me je strah da mi bo mama kaj metala naprej, npr. da se na ulici dekleta ozirajo za mano, jaz se pa ukvarjam z eno z drugega konca države. Naj povem da mi to, da me na ulici dekleta gledajo nič ne pomaga, saj gre za naključna mimoidoča dekleta o katerih nič ne vem ter jih prvič in tudi zadnjič vidim.
To dekle živi le nekaj km stran od mojega starejšega brata in znalo bi se zgoditi, da bodo hoteli naj mu nosim zelenjavo z domačega vrta (doma imamo zelenjavni vrt). Težava je da je brat zelo nezanesljiv oz. ga je vedno treba čakati. Npr. bi prišel s polnimi vrečkami zelenjave tja, čez 5 minut bi odpeljal avtobus v kraj kjer to dekle živi, njega pa ne bi bilo na postaji še vsaj pol ure. Pa morebitno izsiljevanje in slaba volja, če bi odklonil nošenje zelenjave.
Lansko leto me je nekdanja sošolka vprašala, če imam kaj stikov z dekleti. Zlagal sem se ji da imam, ona pa je odvrnila “Js sm pa mislila, da nimaš nič deklet okoli sebe.” Grize me da bi bila voda na njen mlin oz. potrditev njenih besed če bi izvedela, da njena velja. Da bi vstop v zvezo s tem dekletom bil ji dati prav oz. da bi njej zadnja plat ploskala od veselja če bi vedela, da je pravilno ugotovila.
Ne vem kaj naj naredim, trenutno držim status quo; si dopisujem z njo, to pa je tudi vse. Res mi je vse dol padlo ko sem izvedel, da je ona doma z drugega konca države. Spoznavnega srečanja se sploh nisem veselil, nervozen sem bil kot sto hudičev. Pa tudi srečanje je bilo vse kaj drugega kot tipično, saj nisva bila sama. Ker so šli na neko predstavo, je zraven nje bil še cel njen razred.
Ko je nekaj dni po zmenku pogovor nanesel na dosedanje izkušnje, jo je zmotilo da sem še čisto neizkušen. Na odgovor da se še nikoli nisem poljubljal, mi je odpisala da kako to da se še nisem in kdaj se mislim. Zdaj ne vem če je res čudno, da se pri svojih 19. še nisem poljubljal ali pa je šlo z njene strani za nesramen odziv.

Se je kdo srečal s tako situacijo? Kaj ste naredili?

Lepo pozdravljen,

kaj dejansko čutite do nje? so to čustva zaljubljenosti ali le simpatičnosti? Občutek imam, da ste že sedaj v dvomih….V kolikor je ljubezen prava, le ta ne pozna ovir….

Lep pozdrav;

Ne vem kaj čutim, kar prišlo je do preobrata. Pred tem sem bil res vesel, da končno imam stik s kakšnim dekletom misleč, da je doma iz istega kraja kot jaz in da zato druženje ter videvanje ne bosta predstavljala težave. Vse mi je dol padlo v trenutku ko sem izvedel, da je ona doma z drugega konca države. Nekaj minut zatem sem vedel le, da če bom imel kaj z njo in hodil k njej, bom zato ker ni nobene druge. Pred tem sem bil prepričan da je ona moja sokrajanka, saj sem jasno napisal od kod sem in od kod naj bo ona. Pričel sem se spraševati kdo in kaj sem glede na to, da je edino dekle s katero imam stike dekle, ki sem jo spoznal na nekonvencionalen način in še ta od drugod. Pričel sem premišljevati kaj je narobe z mano, da z dekleti v domačem kraju sploh nimam stikov. Lahko bi rekel da je (neprijetna) resnica prišla za mano. Skušam se postaviti v kožo tretje osebe in si ustvariti sliko oz. mnenje o nekom, ki ima stike le z enim dekletom in še to z drugega konca države. V tej koži sem se vprašal “Kaj neki je narobe z njim, da ne najde dekleta kje bliže? Kako to da tam kjer stanuje, ne more najti dekleta?”
Bojim se odziva okolice, predvsem najbližjih ter če bi še bil v srednji šoli, reakcije nekdanjih sosedov v dijaškem domu ter nekdanje sošolke. Sosedje iz doma bi zagotovo pritekli k meni in me pričeli zasliševati, saj je bilo me videti v družbi kakšnega dekleta že izredni dogodek. Sošolka bi pa najbrž v sebi skakala do stropa ko bi uvidela, da so njene domneve pravilne. Jaz jim nočem dati tega veselja.

Še vprašanje za vas, ga. Šaričeva; kako bi se odzvali oz. se počutili če bi vam nek moški napisal, da se z vami videva le zato ker ste edina ženska, s katero ima stike?

nova
Uredništvo priporoča

Lepo pozdravljen,

Od kod vsi ti vasi strahovi, kaj bodo rekli drugi??? Glavni vas problem je samozavest…Kako je v vasi primarni druzini? Kaksen je vas odnos z Mamo? Pa z Ocetom?

To, da je Edina punca s Katero ste na vezi, je gotovo zaradi vasega strahu, saj posledicno niti ne vidite drugih moznosti….

Lep pozdrav in vse dobro;


Daj, pojasni kaj razumeš pod “vstopim v zvezo z njo”.
Če si sposoben v enem dnevu skočit iz ene zveze v drugo, potem ne razumem, zakaj bi takšna razmerja imenoval zveza.

Čisto preveč se obremenjuješ z mnenji drugih. Iščeš punco ti, ali tvoja mama?
V zvezi sta pomembna vidva, ne zelenjava. Če bi bil res zatreskan, se ne bi oziral na zelenjavo, ki ti mimogrede lahko omogoči kakšno srečanje več.

Si mogoče pomislil, da je mogoče bivša sošolka zase, ali za kakšno prijateljico preverjala, ali si na voljo. V tem primeru si si s svojim odgovorom naredil medvedjo uslugo.

Res si bukov. Ona te vpraša, kdaj jo misliš cmoknit, ti pa vprašanje razumeš kot nesramnost.
Pravilen odgovor je :”Ko se naslednjič vidiva”. Kadar si v dvomih, izbereš najbolj prijetno razlago. Probat ni greh;)

Ne vem od kod ti strahovi. Mamo poznam že vse življenje in vem, kako bi se odzvala oz. kakšen bi bil njen odnos. Če bi ji hotel pojasniti, zakaj sem to dekle spoznal na način kakršen sem, bi mi zabrusila “Joj, dej ne mi govor’t” in bi odvihrala stran. Prej ali slej pa bi se pričelo teženje kot je npr. “Punce se na ulici ozirajo za teboj, ti se pa ukvarjaš z eno z drugega konca države.” Očeta nisem nikoli poznal.
Ko smo ob koncu 4. letnika imeli v dijaškem domu maturantski ples, je nekaj sosedov nemudoma priteklo v mojo sobo me spraševat v zvezi s soplesalko.
Nekdanja sošolka mi je dala vedeti, da imate ženske nos za to koliko je nekdo priljubljen med dekleti. Naj omenim, da sem se po njeni izjavi počutil ponižanega.

Saj še sam ne morem doumeti kaj je z mano, da je to dekle edino s katero imam stike. Nimam niti ene prijateljice, ne vem kje in kako sploh navezovati stike z dekleti. Nekdanji prijatelj mi je pred nekaj meseci ponujal telefonske številke bivših deklet. Sicer sem od ene vzel številko, a je nikoli nisem kontaktiral ker sem dvomil, da bo predlog “vžgal”; dekletu, ki je nikoli nisem videl niti ona mene bi poslal sms, da sem jo videl nekje in bi jo želel spoznati.
V diskoteki si ne upam k nobeni pristopiti. Še takrat ko dekle naredi prvi korak ali mi nakaže, da sem ji všeč in naj pristopim, povsem zmrznem. Zaradi tega sem v zadnjih dveh letih zamudil nekaj deklet.

Zanima me še kaj naj naredim glede nje, torej dekleta o kateri pišem? Precej me je prizadel njen odziv na dejstvo, da sem povsem brez izkušenj. Je res nenavadno, če 19-letnik še nikoli ni bil s kakšnim dekletom?

esp_66,
trenutno sva le znanca. Če bi se torej odločil za zvezo z njo. Ne vem od kod si potegnil, da skačem iz ene zveze v drugo. V zvezi še nikoli nisem bil. Ona je sploh prvo dekle, s katero se pogovarjam še o čem drugem kot o tem, kdaj se moram učiti za kakšen izpit in kakšno glasbo poslušam.

Recimo da pri dekletih nisi priljubljen in ti sošolka da to vedeti brez, da bi se o tem sploh kdaj pogovarjal z njo. Ji najbrž ne bi hotel dati veselja z odločitvijo za zvezo z dekletom z drugega konca države, ker je pač edina s katero imaš stike. Ali pač? Si že kdaj slišal za princip?

Glede zelenjave sem napisal, kako nezanesljiv je brat in da lahko že sedaj predvidim morebitne težave.

S 100% gotovostjo lahko trdim, da ni preverjala če sem še samski. Sploh pa je ona bila čisto zacopana vame v 1. letniku SŠ. Zavračal sem jo posredno s tem, ko sem nisem odzival na njene poskuse. Namreč vizualno mi ni bila všeč, je imela kar nekaj kg preveč. No, tudi ta o kateri je govora mi ni nekaj oh in sploh. Le tega ne vem če zato, ker mi dejansko ni privlačna ali zaradi vseh pomislekov. Po boleči izkušnji izpred 5. let se sploh ne morem v nobeno zaljubiti.

Poleg tega mi je druga sošolka maja lani rekla, da če bom hotel najti punco bom moral jaz pristopiti k njej in naj ne pričakujem, da bo kakšna pristopila k meni (čeprav sem mi je tudi slednje že zgodilo). V tem primeru sem jaz oddal oglas, ona se je odzvala. Kdo je naredil prvi korak?

Meni se je njen odziv zdel nesramen. Pa še nekaj; ko sem jo vprašal, kdaj se bova videvala je odgovorila s protivprašanjem, če bi jo počakal do poletja. Kako prosim? Se ona heca?

Sam si napisal, česa te je strah in da ne čutiš prave kemije.
Po mojem odnosa, ki ga lahko prihod nekoga tretjega postavi na glavo v enem dnevu, ne moreš imenovati zveza.

Recimo, da si si v trgovini. Rad bi čokolado. Bo tvoja čokolada kaj drugačnega okusa, če sta pred tabo dva kupila domine ?

Kdo je začel, je nepomembno. Vprašanje je, če sta oba pripravljena nadaljevati.
Če ti je neka oseba všeč in bi rad bil z njo, to preprosto veš. Popolnoma vseeno ti je za mnenja ljudi, ki ti niso blizu.
Ko si res zatreskan, je dva tedna brez stikov ogroooomno časa.
Poletje bo kdaj?

Predlagam, da si namesto punce omisliš kakšen drug statusni simbol. Nekaj, kar nima čustev in kar boš lažje večkrat pokazal, kot punco iz oddaljenega kraja.

Lepo pozdravljen,

vse skupaj kar se ti dogaja, ni čudno. Očetove vloge nisi mogel nikoli ponotranjiti, mama pa je očitno prekomerno vsiljiva (morda zaradi težnje po zaščiti). Potrebuješ vero vase. Vem, da zmoreš. V kolikor je punca iz drugega konca države zate “prava”, bosta našla način srečevanja. Sicer pa spoznavanje ljudi ni težava…Kamorkoli gremo so okrog nas. Opazuj, ogovoriš lahko katerokoli…Enostavno pristopiš in ji na primer poveš, kaj si na njej opazil in te je pritegnilo….

Lep pozdrav in vse dobro;

esp,
do preobrata za 180º je prišlo potem ko sem izvedel, da ona prihaja z drugega konca države in da ni moja sokrajanka, kot sem sprva mislil. Vsi ostali strahovi in pomisleki (glede mojih najbližjih ter kaj bi bilo, če bi za to vedeli vrstniki in vrstnice) so se pojavili nekaj minut, ur, dni zatem. Pred tem sem bil v sedmih nebesih, res vesel da sva navezala stik.
Ravno tega se bojim; da bi se odločil biti z njo, kmalu zatem (morda celo že naslednji dan) bi pa spoznal dekle s katero bi to res bilo to.
Glede videvanja se še nisva pogovarjala, ker me je strah načeti to temo. Bojim se da bi mi rekla, da ji ni do česa več kot do dopisovanja in bi po obetavnem začetku vse propadlo. V tem primeru ne bi več videl smisla biti v stiku in bi izgubil še to. Tudi se sprašujem, če ima 17-letnica sploh možnost priti kdaj k meni. Od srednješolke ne pričakujem, da je ravno pri denarju (videvanje pomeni tudi strošek).
Ne razumem kaj si mislil s statusnim simbolom?

Barbara,
ravno tega se bojim; kaj če ne bova našla rešitve glede videvanja? Že to da sva se sploh videla je zasluga tega, da so s šolo šli v gledališče ravno v kraj kjer študiram in sva to izkoristila za srečanje.
Ampak ravno to je pri meni problem: si ne upam pristopiti. Ne vem kako to sploh izvesti, kaj reči. Še takrat ko dekle prvo pristopi, je polomija. Npr. predlani me je neko dekle sredi belega dne na ulici nekajkrat pozdravilo, nato pa me je ustavila, mi dala roko in povedala svoje ime. Jaz sem v tistem trenutku čisto zmrznil in ji podzavestno rekel “Saj te sploh ne poznam.” Ona je nekaj zamomljala in odšla naprej. Pa lani sem med čakanjem na vstop v muzej nekemu dekletu padel v oči. Nasmehnila se mi je in mi pomahala, mene je pa kar zvilo in sem se umaknil. Sploh ne vem zakaj tako odreagiram.

Lepo pozdravljen,

dobro bi bilo najti vzroke zakaj tako reagirate…Nič posebnega ni, “veliko situacijo” za vas dela vaš strah….Poskušajte se sprostiti, vaš fokus naj bo vaš užitek, da se s tem soočate in ob tem poskušate uživati…Ni “pravilnega” načina, je samo moj/vaš/…Dajte vašim željam prednost…Vedno lahko koga ogovorite, mu daste pohvalo, iščete podobnosti s seboj…Naučiti se morate le opazovati ter možnosti spreminjati v dejstva.

Lep pozdrav;

Naredi si uslugo. Ne glej na vsako, s katero prideš v kontakt kot na svojo bodočo punco. Veliko manj stresno bo, če se bosta na začetku želela le spoznat.
Ko bo poznanstvo preraslo v kaj več, boš vedel. Ne bo ti potrebno tega spraševati po forumih.

Nič ni narobe, če še ne veš, ali je ona tista “prava”. Za to se je včasih potrebno najprej malo bolje spoznat.
Za začetek se odločita, ali si to oba želita.

Statusni simbol je nekaj, kar imaš v prvi vrsti zaradi drugih. Za pokazat.

Kako pa najti vzroke, zaradi katerih je tako kot je? Kako opraviti s strahom? Kako najti pogum za ogovarjanje ljudi, predvsem deklet?
Pa tudi kako ugotoviti, zakaj se ne morem v nobeno zaljubiti?

Lepo pozdravljen,

O teh stvareh se je potrebno pogovarjati. V psihoterapiji, s terapevtom, ki je tretja oseba je to precej lazje. Morate priceti razmisljati v tej smeri…

Vasi strahovi zagotovo izhajajo iz vase nesigurnosti vase, saj niste imeli ocetove potrditve in moske vloge niste mogli ponotranjiti. Mama pa je cel vas svet, do katere je cutiti da imate strahospostovanje. Kadar rnega od starsev ni imamo hitto pretesen odnos z drugim, ki je ob nas.

Samo upati si morate…Vrsti v morje in plavati. Poskusajte s primeri, ki vam ne bodo delali tezav…npr.: Vprasajte kaj prodajalko v trgovini, opazujte se…pocutite se prijetno, sprosceno, neobremenjeno. Pojdite na sprehod, ogovorite koga s kuzkom, otrokom, starejso osebo…

Lep pozdrav;

esp_66,
praviš da bi ji moral napisati da se bom poljubil, ko se bova spet dobila. Kdaj bo to? Saj vidiš da me je vprašala, če bi jo počakal do poletja.
Punco iz istega kraja nočem zato, da bi se z njo kazal naokoli ampak zato, da se bom z njo lahko redno videval, v tem primeru vsak konec tedna (petek, sobota, nedelja). Ta pa je z drugega konca države, kar močno omeji videvanje. Že tako je minilo dober mesec od srečanja. Meni je pa še videvanje enkrat na vsakih 14 dni premalo.

Ravno tako ne morem pozabiti njenega nesramnega odziva. Ja, meni se je zdelo nesramno. Nimam občutka da se bom ob njej s toplino v srcu spominjal prvega. Poleg tega bi rad prvi poljub doživel z dekletom, s katero bova:
– na daljši rok v resni zvezi. Najbrž prva zveza res ne bi trajala do konca najinih dni, pričakujem pa da vsaj naslednjih nekaj let
– se bova redno videvala.
– videvanja jaz pri njej : ona pri meni približno 50 : 50

Ga. Šarić, mi lahko priporočate psihoterapevta v Posavju (Brežice ali Krško)?

Lepo pozdravljeni,

žal nobenega ne poznam na tistem koncu. Morda se kdo tu na forumu oglasi…sicer pa imamo sedaj tudi svetovanja in psihoterapijo preko telefona, čeprav sama bolj spodbujam psihoterapevtski proces “v živo”.

Lep pozdrav;

Potrebujem nasvet kaj zdaj, kako naprej. Njej se še sanja ne, da je situacija vse prej kot v redu. Kako naj ji dam vedeti, da me je njen odziv na določena dejstva prizadel? Kako naj ji dam vedeti, da imam kar nekaj vprašanj, pomislekov in strahov? Kako naj ugotovim če mi ona ni všeč zaradi vsega tega, ali če mi dejansko ni privlačna?

Ne vem, po mojem, če se vse to sprašuješ, ti že ni dovolj všeč. Ko ti je nekdo všeč, nimaš takih vprašanj, težav, pomislekov oziroma toliko ovir. Ali pa imaš res tako zelo nizko samopodobo, da zaradi vseh dvomov, tvoje želje in občutki glede nje ne prodrejo iz globočin.
Če te je neko njeno dejanje prizadelo, ji to pač poveš “poslušaj, tisto kar si zadnjič rekla, storila, me je prizadelo in zaradi tega sedaj čutim tako in tako”. Potem počakaš na njen odziv. Lahko, da se bo opravičila, lahko pa da se ji ne bo zdelo vredno.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Lepo pozdravljeni,

se strinjam z Markom. Najprej moraš ugotoviti kaj sploh čutiš do nje. V vsakem primeru, pa bodi spoštljiv in direkten. Bodi ti! Na tvoj način (nobeden drug ni ti) ji povej kaj čutiš in česa te je strah.

Lep pozdrav in vse dobro;

Dejstvo je da če bom bil z njo, hodil k njej in se videval z njo, se bom ker je edino dekle s katero imam stike. Ko sva navezala stik me je že v 2. ali 3. smsu vprašala, zakaj še nisem imel dekleta. Odgovoril sem ji da še nobeni nisem odprl srca. Odgovor sicer drži, toda ko sem padel na realna tla sem pričel bolj poglobljeno premišljevati o situaciji, začenši s tem kaj je bil resnični razlog da sem šel v iskanje dekleta preko oglasa. Iskren odgovor je: zaradi težav pri navezovanju stikov z dekleti. Povejte mi, kako naj jo seznanim s tem brez tveganja da mi ona odpiše “Hvala lepa, več sreče pri naslednji.”? Namreč če me odpika, bom spet na začetku.

Marko,
kaj mi svetuješ glede “zaradi vseh dvomov, tvoje želje in občutki glede nje ne prodrejo iz globočin”? In kaj če se v zvezi z njeno reakcijo glede poljubljanja ne bo opravičila oz. se ji ne bo zdelo vredno?

Na oglas se mi je pred enim tednom odzvalo še eno dekle, s katero pa se zaradi vsega kar se je zgodilo okoli prve, nimam prave volje ukvarjati. Poleg tega je edini način da pridem k njej s kolesom. Namreč vozniškega dovoljenja in avta še nimam, oddaljena je pa 40 km.

New Report

Close