Najdi forum

Fant kar naprej jemlje bolniške

Zdravo,
Zadeva je sledeča: s fantom sva skupaj več kot dve leti, v tem času je bil nekaj časa brezposelen, a sem mu kmalu našla delo. V tisti službi je ostal malo manj kot dve leti, na koncu ga je šef skoraj da ne vrgel ven, ker ga je imel zadosti, zaradi konstantnega manjkanja…včasih se je celo zgodilo, da si ni priskbel opravičila za izostanek-bolniške, ampak ker je bil to privatnik, ga je še nekako toleriral, ampak vsak ima svojo mejo. Ko je bil še zaposlen pri njemu, je nonstop jamral, kako je utrujen in koliko mora delati. Ko je tam izgubil službo sem mu našla naslednjo, z novembrom 2017 je začel delati in do marca 2018 je vsak mesec manjkal vsaj tri ali štiri dni, baje upravičeno in z bolniškim opravičilom.
O svojih odsotnostih mi je tudi konstantno lagal oz. mi ni povedal, da ga ni bilo v službi, ali sem zvedela od drugih ljudi,…skratka nonstop moram špilat detektiva in ugotavljat ali je v službi ali ne….
Ko sem ga spoznala sem naknadno tudi zvedela, da ima en kup izvršb, ki sva jih potem nekako rešila in se je vsaj toliko spravil k sebi, da sedaj redno plačuje položnice.
Sedaj mi je rekel, da je depresiven in da nima motivacije hodit v službo, ne vem ali naj mu verjamem ali je to spet en izgovor za lenobo. Šel je tudi do psihiatrinje, ki mu je n apisala antidepresive.
Star je 30 let in bi se pričakovalo, da se pri teh letih že spravi k sebi, je res da je imel težko otroštvo, oče je bil alkoholik, ampak vseeno, da se mi tako laže in ne sprejema odgovornosti za svoje odločitve…čisto neodrasel, nima niti izpita za avto, čakam ga že dve leti da ga naredi,…ker se nikakor ne more naučit cpp…ne razumem tega.
Ne vem več kaj naj z njim, vse sem naredila zanj, ker sem pač hotela, da greva na svoje, no sedaj bo še to padlo v vodo, saj ugotavljam da se nanj ni za zanest v nobenem smislu.
Ko sva se spoznala sem bila tudi jaz brez službe, on pa je takrat delal, ampak jst sem se res namučila da sem prišla do službe, on se pa sedaj norca dela.
Pravi da me ima rad in drugače se super razumeva, je pozoren, nežen,…ampak tole s to službo in s temi lažmi….rad bi šel na svoje pravi, ampak se bojim z njim v najem, ker ne vem ali mu lahko zaupam glede financ…
Danes sva se spet skregala, ker sem vidla v njegovih mejlih, da se spet s kadrovnico dogovarja za bolniške liste…grozza res, počutim se ko vohun, on pa mi pravi, da z mano nekaj ni ok, ker ga tako nadziram.Jasno da ga, če ga serje na veliko.

Nehaj se vmešavati v njegovo življenje. Če ti je ok, da je tak kot je bodi z njim, če ne, pač ne.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Gregorg, super odgovor, kratko in jedrnato.

Ker se mi pa denar vseeno zdi pomembna tema: kako ne veš, ali mu lahko zaupaš glede financ? Na podlagi česa točno bi mu pa ti bila pripravljena zaupati?
Ali je depresiven? Dokler nima uradno potrjene diagnoze, je zame samo lenuh. Če pa ima uradno diagnozo, pa dobro, res dobro premisli. Takšna življenjska drža (melanholična do depresivna) je stalnica, tak bolančkast, len, brezbrižen, neodgovoren, letargičen bo vedno in ti boš vedno, vedno morala skrbeti za vse. Vse od a do ž.

nova
Uredništvo priporoča

če mu je dohtarca napisala zdravila za bolezen, potem je tudi prav, da se zdravi, ti pa mu stojiš pri bolezni ob strani. zdravila osnovne bolezni ne bodo pozdravila, zato je nujno, da se vključita v psihoterapijo, on zaradi svojih težav, ti pa zato, ker imaš odvisnostno osebnostno motnjo (skoz rabiš nekoga reševat). Mlada sta, ne vrzita življenja stran.

Ok prvo kot prvo jaz nimam nikakršne osebnostne motnje, kvečjemu se mi zdi, da če imaš nekoga rad ti pač ni vseeno, kaj počne in mu skušaš pomagati, do neke meje…ker ga očitno starši niso naučili osnovnih stvari…drugo kot drugo se mi zdi da redno hodit v službo sploh ne bi smela biti stvar debate, ali pa imet izpit za avto pri tridesetih….ne vem očitno imam res visoka pričakovanja…

Zakaj potem rabiš mnenje drugih, če ne misliš nič spremeniti? Da ga pustiš ne rabiš žegna neznancev.

Lepo pozdravljeni,

Vsak bi moral razčistiti pri sebi. Razumem, da vam ni lahko. Morda ste prevzela vlogo mame, ne samo partnerke. Včasih gledamo svoje težave od blizu in ne vidimo svojih napak. Mislim, da bi moral fant sam pri sebi priti do zaključkov, da želi od življenja več… Pa kot da ne želi.

Sta imela kdaj iskren pogovor, kaj vse ga omejuje, da ne more v življenju naprej in se vrti v istem začaranem krogu?

Ne jemljite naših nasvetov kot napad, je samo v razmislek…

Lep pozdrav in vse dobro;

New Report

Close