Najdi forum

Kaj če v lajfu nisi izkusila se obojestranske ljubezni? In vse kaže da je nikoli ne bos.
Kako se sploh prepričati da si ok, ko hočeš ali nočeš pomisliš, da nisi good enough?
Kako hendlat življenje v ‘družbi razmerij’ – (drugim je samskost prehodno obdobje, tebi kar edino možno stanje bivanja)?
Je se kdo v podobni situaciji?
Pa prosim ne mi pisat o samozavesti in kako se moramo sami sebe imeti radi.
Lp a

Zakaj ne? Zakaj v naprej zavračaš lastno odgovornost? Ne mislim odgovornosti tega “kakšna si” (fizično), kajti to ni tvoja odgovornost ampak tvoja danost, mislim na odgovornost tega kako razmišljaš in kaj počneš.

Sprašuješ se, če morda nisi “dovolj dobra”. Kaj to pomeni? Dovolj dobra za koga? Za druge, zase, za svoje starše, za svoje učitelje, vzornike, vrstnike … ? Za koga moraš biti “dovolj dobra”? Na to vprašanje si odgovori in stvari bodo preprostejše. Dokler iščeš ljubezen tako, da skušaš ugajati drugim si le usmiljenja vredna oseba, ki bo v najboljšem primeru ostala samska in zagrenjena (za razliko od samske in zadovoljne), v najslabšem pa bo dobila partnerja, ki jo bo izkoriščal in zaničeval (ali “abusal”, če se izrazim v tvojem jeziku).

Če iščeš pravo, obojestransko ljubezen, potem ni bljižnice. Najprej moraš ugotoviti kdo sploh si. Danes nas nadebelo zasipavajo z geslom “bodi kar si”, kar je le sprevržena verzija resničnega citata, ki je veliko bolj smiseln: “Postani kar si”. Ni dovolj da kar si, najprej moraš odkriti kdo si in to uresničiti. Sliši se vesoljsko, newagersko in nemogoče ali vsaj bluzatorsko. V resnici pa je zelo konkretno: prisluhni sebi. Kaj je tisto kar bo tebi pomagalo ne vem, nekaterim pomagajo dolgi sprehodi v naravi, nekaterim vadba joge, nekaterim delo na vrtu … bistvo je, da si vzameš čas za obdobja, ko si aktivno sam s sabo, se ne ukvarjaš z drugimi in si telesno DEJAVEN. To je pomembno. Poležavanje ne velja.
Zelo pomaga, če se za dolgo obdobje odklopiš od motečih dejavnikov. Danes so to predvsem socialna omrežja. Socialna omrežja so fake, na njih vsi lažejo in se pretvarjajo … skoraj vsi, sebi ali drugim. Premalo je resnice tam, da bi jo lahko odkril ali se z njo ukvarjal.
Moteči dejavnik so lahko tudi nekateri ljudje, ki ti namenoma dajejo občutek manjvrednosti da bi te lahko nadzorovali. To so lahko tudi starši, vrstniki, učitelji … V življenju večinoma ni praktično, pogosto pa je povsem nemogoče, da bi se od takih ljudi izolirali. To je najbolj tricky part: spoznati moraš njihove prijeme manipulacije in jih ozavestiti, da lahko nadaljuješ svoj notranji proces rasti … Kdaj te popadejo slabi občutki? Kaj se je zgodilo tik pred tem?

In kaj ima to z obojestransko ljubeznijo, se sprašuješ? Ta ponavadi pride na poti, zraven, mimogrede. Pogoj je, da je ne pričakujemo ker – ne pozabi – ukvarjamo se s sabo ne z drugimi.
Ko spoznamo nekoga ni važno, kaj ta oseba misli o nas ampak kako nam sede. Kako se počutimo ob njej. Če se počutiš “not good enough” je ta oseba “not good enough”, če se počutiš kot edina privlačna ženska na svetu, je že bolje, če se počutiš kot svobodna oseba, ki lahko je kar je ne da bi izgubila naklonjenost, potem je vredno narediti naslednji korak.

Veliko sreče pri iskanju sebe.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Sicer je odgovor super ampak neka zadeva me je rahlo zmotila. No, v bistvu je resnica ta, da ne pocnem nic drugega kot, da se “iscem” in “dodelujem”. Ze kar celoten obstoj (26 let), intenzivneje 4 leta. In nic nimam od tega. Nima se smisla “iskati” ker na koncu ugtovis, da nisi prisel do nicesar. Ze res da je pametno, da se drzimo filozofskega izreka ‘spoznaj samege sebe’ ampak that’s it. Ni treba da iskanje postane lifestyle in da na koncu ugotovis da ti manjka vse prej kot vrtanje po sebi. Na neki stopnji razvoja mora nekdo vstopiti v tvoje zivljenje… In jaz vem, da je velika vecina ljudi nedodelanih, da se niso poiskali in spoznali v taki meri kot jaz pa vseeno zivijo, so ljubljeni in ljubijo (zato najbrz samo eden odgovor ker je vprasanje vecini smesno in neverjetno). Torej naj se se naprej ‘iscem? Ne, nekaj drugega je…

nova
Uredništvo priporoča

Pa napiši zakaj misliš, da nisi za nikogar dobra?
Hočeš reči da še nikoli nisi bila v zvezi? Če si bila, kakšne so bile zveze in kako dolgo so trajale?

Nisem rekel, da se moraš iskati ampak da se moraš najti. Velika razlika.
Ljudje, ki se iščejo in postane to njihov način življenja se nikoli ne najdejo, oziroma se najdejo, pa ne vejo da so se našli in iščejo naprej, ker najti se bi jih oropalo smisla njihovega življenja: iskanja.
Očitno je, da 4 leta počneš nekaj narobe. Kaj, ne vem, ker ne vem kaj počneš ampak poskusi v življenju nekaj spremeniti.
Dejstvo je, da dokler se sprašuješ ali si dovolj dobra za druge, namesto da bi se spraševala ali so drugi dovolj dobri zate, pomeni da imaš težave s samospoštovanjem, samozavestjo ali samopodobo.
Je pa še nekaj, nekaj bolj praktičnega: včasih se zgodi, da se med racami rodi labod. Hočem reči, da nekateri ljudje odrastejo v okolju, ki je močno drugačno od njih samih. Če nimajo primerne samozavesti so mnenja, da je nekaj z njimi narobe in se skušajo, a ne morejo prilagoditi okolju, ker ostajajo zvesti sami sebi. To je vgrajeno vanje. Včasih se je dobro premaknit, spremenit okolje, najti druge ljudi. Se premaknit iz malega zakotnega kraja nekam, kjer je malo več prepiha. Ali pa najti ljudi, ki so drugačni v malem zakotnem kraju, tiste, ki smo se jim vedno izogibali, ker so “čudni”.
Premalo vem o tebi, da bi ti lahko svetoval, je pa nekaj, kar vedno drži: če hočeš, da se kaj spremeni, moraš sam nekaj spremeniti.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Imam tezave s samozavestjo bi rekla in se stevilne druge. Tako, da ni niti smiselno, da pisem na forum, ker vem kaj je narobe.
Sem se nasla in izgubila ponovno. Ni hujsega. Zalostna sem, ker vem da so razmerja pomembnen del zivljenja. Clovek rabi, da se nekaj premakne. In vcasih me dotolce. Moje kriticno razmisljanje je krivo (do sebe) in izkrivljen pogled na realnost.
In cetudi bom samska i don’t care, samo da se ne bom sekirala glede tega.

vedno so okoli mene taki, ki jih nikoli ne bi hotela. Tako, da potem zacnem dvomit v svojo vrednost. Kar ne bi smela ampak to se zgodi. Je pa res, da enostavno nisem v krogih kjer bi zelela biti. Na manj pa ne bom pristala. V osnovi pa se zavedam da sem sama sebi najvecja ovira.

Najprej se vprašaj, kaj te moti na teh, ki jih nikoli ne bi hotela. Se dejansko giblješ v skrajno čudnih krogih, ali imaš nerealna merila za ljudi? Pričakuješ bogate, lepe in duhovite hollywoodske lepotce ali si pripralvjena sprejeti človeka z vso človeško nepopolnostjo?
In če nisi v krogih, kjer bi želela biti, kaj tam počneš? Se bojiš, da si preslaba za tiste kroge, v katerih si želiš biti? Ljudje, ki so ljubeči, zreli in normalni so ponavadi vključujoči.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

No, to je kar crno bela distinkcija. Na ‘teh ‘ me moti vse oz nic me ne gane. Nic skupnega nimamo in nimajo kar me privlaci. To pa ne pomeni da zelim hwoodskega lepotca. Videz je pomemben a ne toliko kot pamet in karakter.
Ne znam biti na pravem mestu.

Prišel je tisti dan ko se spomnim, da nisem bila se nikoli ljubljena in da so vsi (ta skromna pescica) ki so prišli za 5 min v moje življenje hoteli se me znebiti. Niti možnosti mi niso dali.
Kako naj bom samozavestna če imam to vedenje v nezavednem?

js sm že cel lajf samska kr mam drugih težav tok
da se zrd dedcov sploh ne sekiram, spet iščem službo, brezposelnost itd..
ja smo tut taki, ‘čudni’, njbrž si tut sami podzavestno to izberemo.

Ta dan je zame in za večino prebivalcev tega sveta le navaden delovni dan.

Glede skromne peščice tistih, ki so prišli v tvoje življenje pa lahko zaključiva le, da na osnovi njihovih skupnih značilnosti zdaj že lahko spoznaš, kakšnih ljudi absolutno ne smeš spustiti v svoje življenje.

Tvoj problem namreč ni v tem, da nisi “vredna ljubezni” ampak v tem, da se spuščaš v razmerja s partnerji, ki sami ne poznajo ljubezni in v ženski vidijo le izpolnitev svojih potreb (po samopotrditvi, spolni zadovoljitvi itd.).
Ne sprašuj se torej zakaj te “nihče ne mara” ampak se vprašaj, zakaj si želiš potrditve, da si vredna ljubezni ravno s strani tistih, ki ti te potrditve ne morejo dati, ker sami ljubezni ne poznajo?

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Lepo pozdravljeni,

življenje je proces…je dogajanje. Vsak naš korak ima svojo posledico, prav tako vsaka sprememba. Tudi mi se ves čas spreminjamo. Zakaj bi obupali že na začetku? Tudi sama sem imela skozi življenje različne izkušnje…Tudi jaz sem bila nekoč s slabo samopodobo, ranjena in razočarana. Danes imam v partnerstvu točno to kar sem želela…Kaj bo čez 10 let ne vem…Pomembno je, da veš kaj želiš in temu tiho slediš…Vse ostalo pride, se zgodi.

Lep pozdrav;

Hja… ampak v realnem svetu je zmeraj tudi ene par % fuckd up, ljudi ki jim ne uspe… ljudi ki se trudijo in na sebi delajo celo več kot drugi, a zmerom vsem ne uspe… učasih so jim rekli ”ta je pa kr stric”…

To je samo slab izgovor za tiste, ki jim ne uspeva, da ničesar ne spremenijo. “Delat na sebi” samo po sebi ne pomeni nič. Soočiti se je treba s svojimi strahovi, narediti tisto edino, česar nikoli ne bi naredili. Kaj je to je od vsakega posamezika odvisno. Za nekoga je to druženje z druge vrste ljudmi, za nekoga je to potovanje v nove kraje … dokler se vrtimo v krogu znanega in udobnega, je najlažje jamrat, da nam nič ne uspe …

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Pustva pumpanje in slavnostne govore za dvig morale… a v stvarnem realnem svetu okrog nas tudi vse uspe? Nič ne propade? Samo v človekovem navideznem svetu vse uspe in se vse da. Propad je lahko REALNOST in še zdaleč ni samo jamranje.

Lahko vso to strukturo spremeniš pa se te nič ne prime. Tako to je …

Kaj je propad?? To je samo beseda, s katero označujemo, da nekaj ni uspelo. Nekaj. Mnoge stvari ne uspejo, a vsakomur uspe nekaj. To je REALNOST.
Vprašati se je treba, kakšni so cilji. Morda pa si je ta, ki mu nič ne uspe zadal napačne cilje. Če si riba in je tvoj cilj splezati na najvišje drevo, si obsojen na propad. Toda vprašaj se odkod ti ideja, da bi moral splezati na najvišje drevo. Ne veš. O tem si prepričan, ker ti to govorijo že od rojstva ali pa je to dosegla že večina tvojih vrstnikov in groza te je, ker nisi prišel niti do prve veje. To je tisto soočanje z neznanim in s strahovi, ki sem ga omenjal. Če se hočeš premaknit z mrtve točke je najbolj bistvenega pomena to, da postaviš pod vprašaj vse svete resnice.
Lahko pa je cilj pravi, le smer pa napačna, ker si fiksiran v iskanju rešitve le v eni smeri. Tudi tukaj se splača izzvati tisto, kar misliš, da delaš najbolj prav, kar se ti zdi najbolj samoumevna resnica in se nehat ukvarjat s tistim, kar si doslej mislil, da gre narobe.
Ko začneš početi stvari, ki jih nikoli ne bi pričakoval od sebe, takrat se tudi svet začne odzivati na drugačen način in če ne dobiš ravno takoj pravih rezultatov, je opogumljajoče že to, da začenjaš dobivati drugačne rezultate.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Resno? Si probala? Vse?

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Lepo pozdravljeni,

Gregor je napisal super “post” o namenu, ciljih, poteh…včasih smo tako močno zazrti iz svoje perspektive, da je to za nas edina resnica, vendar nekdo iz tretje bo zagotovo videl drugačno sliko kot mi sami…

Lep pozdrav;

New Report

Close