Najdi forum

A je še kje kako dekle,ki bi želela živeti na kmetiji? Ni problem spoznati dekle itd, ampak ko se začneš pogovarjati o prihodnosti ,nobena nima želje živeti na kmetiji.

Zivljenje na kmetijo zahteva tvoj cas, angazma, pridne roke (odvisno, koliko je zivine in obdelovalnih polj, koliko je avtomatiziranega) in veliko prilagoditev. Nic dopusta, ce nimas koga da te pride nadomestit. Ce na kmetiji zivi vec generacij, je prislek ponavadi najnizji clen in meni je povsem jasno, zakaj ni deklet/zensk, ki bi prisle delat na kmetijo. Ker je to dolgorocna zivljenjska obveza.

Drugo je, ce so odnosi na kmetiji zdravi in je vzpostavljeno spostovanje med vsemi in je cas na kmetijo fleksibilen, kar pomeni da knetija ne dozivi izpada, ce te nekaj dni ni, ker gres na dopust s punco.

Poznam delo na kmetiji in to pomeni garanje in odrekanje. Ce so tu se otroci, na prosti cas zase lahko kar pozabis. To za marsikoga ni sprejemljivo, tudi zame ne recimo. Ce se dajo stvari dogovorit drugace, da se da dihat, je pa druga zgodba. Drugace je tudi, ce oba partnerja uzivata v tem delu, ce razvijata kak skupni projekt (turizem ipd.)

Srecno

Držim pesti zate, da jo uspeš najti. Da ne bo pomote se ne prijavljam na oglas.

Preberi pa mojo zgodbo ( ZAVOŽENO ŽIVLJENJE), kaj sem preživljala in se sedaj sestavljam nazaj !

nova
Uredništvo priporoča

vet vet – Res me zanima, ko navajaš da iščeš dekle, žal neuspešno. Daj malce več napiši o sebi. Imaš starše, koliko veliko kmetijo….. Ti bojo potem lažje svetovali. Rada berem te teme, ker sem dala hudo preizkušnjo čez.

Izhajam iz (spet Gostečnikova izjava, pa tudi izjava moje pokojne matere, ko sem bil še majčken, zato imam to vedno pred očmi ali bolje rečeno, ušesi):

“Če ima dekle fanta dovolj rado, bo šlo še iz ne vem kakšne razkošne vile (primarne družine) živet z njim pod smreko, v kolibo, brez tople vode, brez avta itd.!”

Večkrat me sprašujete, zakaj sem samski. Zato! Na zmenkih pač ženske testiram (tudi tozadevno) in če opazim, da imajo prevelika pričakovanja ali bolje pisano (iz Svetega pisma) v majhnem si mi zaupal – čez veliko te bom postavil.

Včasih nalašč, ko plačujem, obrnem vsebino denarnice (imam vedno tudi nekaj petstotakov s seboj, saj vedno kaj kupujem) in ČE VIDIM, da je uperila pogled v mojo denarnico, v bankovce (in ne vame) in so se ji pri tem OČI ZALESKETALE, se zelo hitro poslovim, odkorakam. “Keš p.” pač z mano nimajo prihodnosti.

Pogledal sem si Kmetijsko oddajo (vedno rad gledam) pretekle nedelje in mi je kar srce zaigralo, ko vidim, kako je mestno dekle (v prispevku je bila neka arhitektka iz Velenja) prisluhnila svojemu srcu in prišla na kmetijo. Imata dva otroko, stres sploh ne tak kot če imaš šefa v fizični podobi človeka….družino Pristavec iz Borovnice pa osebno poznam že dolga leta …

Ogledajte si oddajo v celoti!

Vesel oče

najbrž ni problem v sami kmetiji, ampak v tem kakšno življenje si ti predstavljaš.
najbrž nekaj zemlje, da je treba zraven še v službo hoditi, življenje skupaj s tvojimi starši, ki bi diktirali vsak dan, ti bi cele dneve samo delal……………….

Kako smo si razlicni. Ce bi jaz videla te 500-ake v toslu, bi tudi zevnila in pobuljila, ampak bi tudi odkorakala stran. Denar je ze marsikako zvezo jabolko spora. Tok enih manipulacij in mahinacij je z denarjem (in seksom!), da ne hvala.

To je miloreceno duvanje. Kot da se ljudje ne znamo drugace predsaviti drug drugemu, kot preko kdo ma debelejsi tsol in daljsega oneta.

Kmetje si zelo zelo radi predstavljate, da je največji problem pri vsem skupaj delo na kmetiji. Pa ni. Delo je pač delo, tudi po službah ni vse fajn. Razen pri tistih deklicah, ki resnično vihajo nos nad vonjem štale, to ni neka huda ovira za selitev na kmete. Pa si ti prebral zgodbe vseh tistih tamladih, ki so šle živet na kmete in so od tam ušle? Po mojem jih je tu gor na desetine, če ne na stotine. Polagam ti na srce, da si jih prebereš in razmisliš, kako je videti življenje ženske, ki se priseli na kmetijo, kaj so največji problemi in kaj boš TI naredil, da ne bo vajina zgodba še ena v vrsti vseh teh nesrečnih propadlih kmečkih zakonov.

Prvi problem: ali slučajno pričakuješ od tvoje izbranke, da bo njena edina služba kmetovanje? Na kmetih se dela kot v službi, se pa ne zasluži kot v službi. Ves denar je “naš”, kar pomeni, da o njem odločajo vsi, samo ne tamlada. Če gre slučajno kaj narobe med vama – kaj bo imela ona svojega po x letih dela na tuji zemlji, v tuji štali? Kaj bo imela recimo čez deset let za pokazat od tega svojega dela, da bo lahko rekla “to je moje”?

In ti – kdo razpolaga s tvojim časom? Ti sam ali kmetija, se pravi ata in mama, ki bosta odločala, kaj boste ti in tvoja družina počeli ta vikend?

Drugi problem: bosta stanovala čisto posebej, s povsem ločenim vhodom ali še rajši v svoji lastni stavbi – ali si predstavljaš, da bosta tvoja punca in mama kuhali na istem štedilniku, ata bo kadarkoli vstopil k vama v spalnico, sestrini otroci bodo lahko prileteli kadarkoli k vama, zaklepali se pa drug pred drugim ne bomo, ker smo družina in ne tujci?

Koliko pa ata kaj sam spije od tistega grozdja, s katerim se celo leto matra? Kako se takrat obnaša? A to tolerirate, ker “je pač tak, saj ni slab, samo malo ga je cuknil”? Pa ti?

Tretji problem: TAŠČA. Uf, ja. Povej, iskreno: ko se bosta tvoja punca in mama neizogibno spičili zaradi vtikanja tvoje mame – na katero stran se boš postavil? Boš rekel, da se naj babe same zmenijo, da je treba tvojo mamo razumet, ker je pač taka, da bi tamlada morala razumet in potret, da je preobčutljiva in da konec koncev živi v tuji hiši in naj se temu primerno tudi obnaša?

To so pravi problemi. Ne smrad iz hleva, ne delo na njivi, ne traktor, ampak ODNOSI. Koliko se bo pri vas doma spoštovalo tvojo izbranko, koliko se jo bo upoštevalo kot mamo, kot odraslega človeka z lastnim dostojanstvom in s pravico do soodločanja o vsem, o čemer ste doslej odločali tvoji starši, sorojenci in ti?

Bravo! Odlično napisano in primerno argumentirano! Ni kaj dodat.

------------------------------------------------- [url=http://gresak.net]Gresak.net[/url] [url=http://pesem.si]Pesem.si[/url]

Bravo, bravo in še enkrat bravo za ta zapis, ki tako drži !!!!

Se mi je ravno dalo, pa sem naparbekovala s foruma poučnega čtiva za cel večer:

»Jaz sem bila pripravljena, in sem se preselila k fantu na kmetijo. Na začetku mi je fant rekel, da od mene ne pričakuje, da bom delala na kmetiji. je bila majhna kmetija – 2 kravi, par hektarov. nič ni bilo od fanta, vse od njegove mame. živeli smo v skupnem gospodinjstvu. Najino življenje je zgledalo tako – on je bil v službi do 3 ali 4, ko je prišel domov, me pogosto niti ni prišel pozdravit, ampak je šel direkt na traktor. z vsemi sosedi so bili skregani. in jaz sem bila cele dneve sama. ko sem želela, da bi šla skupaj kam, je rekel da mi ne brani, ampak da jaz pa lahko grem. In sem nekega dne res šla – nazaj domov.«

»Od prvega dne, ko sem prišla tja prvič na obisk, sem vedela, da me prezirajo, ker nisem verna in ne obiskujem cerkve in sem fantu direktno povedala, da je zamudil moj rojstni dan zaradi nedeljske maše in da me to moti. Valda, sem bila označena za *#%«

»Na kmetiji je ostal možev mlajši brat in tašča veselo fura vse … VSI morajo samo čakati kdaj ona tleskne s prsti in je treba letet. Kosilo se bo zdaj, ta trenutek, ne jutri in ne čez eno uro. Briga njo, če sta ta mlada dva ravno iz službe in še nista pojedla kosila. Treba je it na travnik, pa na njivo, pa v štalo,…. Če je kmetija vsaj tako velika, da bi se lahko preživeli od nje, ampak to je bolj životarjenje in delo zaradi dela samega, ker “kaj bojo pa sosedje rekli, da je štala prazna”!!!!! S sosedi so, bolj kot ne, skregani.«

»Ko sem prišla k njim, mi je rekel, da od mene nikoli in nikdar ne bo pričakoval, da bom delala na kmetiji. Jaz sem doma sicer iz vasi, a kmetije nismo imeli nikoli. nekako mi je bilo logično, da bom pri večjih opravilih pomagala. Pa sem si mislila ok. Takrat sem imela službo. In najin dan je zgledal nekako tako. Zjutraj sva šla oba v službo. Kosilo je bilo skupno s taščo in tastom. Če je on prišel pravočasno iz službe. Velikokrat ni. In sem sama jedla s t in t. Ko je on le prišel domov, se je ponavadi preoblekel in tekel delat … na traktor (kjer mu nisem mogla pomagati). mene ni niti pozdravil (se je preoblekel v spodnjem štuku, jaz sem bila v zgornjem). V hišo je prišel šele zvečer, za večerjo ali še kasnej. In potem je pričakoval, kako mu bom vsa vesela skočila v naročje in bova skupaj uživala.«

»Smo na kmetiji. Pet let sva skupaj. Njegov ata.ni problem, je pa zato njegova mama toliko vecji. Njej se je zdel zelo dobro, da jaz toliko pomagam na kmetiji. Potem pa je zacela vedno vec pricakovati. Jaz sem v tistem obdobju poleg tega da sem pomagala njej na njivi, drva (kar.ni lahko opravilo), seno, vinograd, razna.tezka dvigovanja, se pisala diplomsko nalogo, ki je bila zelo obsezna.in se prekvalifikacijo poklicno. Vse sem.redno koncala. … Parkrat.se je zacela dreti ba mene, sprva sem bila tiho, nato sem.pa se tudi jaz nazaj. Enkrat me je udarila. Od takrat sem se jaz v sebe zaprla. Shujšala tudi, ker nisem.mogla jesti in sem imela full tezave z zelodcem. Takrat smo se imeli kuhinjo skupaj. Ona valda mene krivi za vse. Jaz bi mogla na vrti (svojem delu) delati takrat ko bi ona rada. Pa po strani me nonstop gleda. Jaz pa imam tega dovolj.in sem se odlocila, da se.bom za sebe drzala in sem tako vecinoma v najnem stanovanju. Dol sploh ne hodin, razen ce kaj skup delamo ali ce je kako kosilo. Je pa to zelo noro. Da skupaj zivimo, jaz pa se menim z njo le, če nanese. Pa zdaj sem tud.noseca. mi lahko svetujete?«

»Delo mi ni problem, tudi to, da sem postala kmetica, preživim, ampka to, da je vse kar tam naredim necenjeno in ignorirano, pa ne morem biti ravnodušna. Njegova mama samo to govori, kako je sama za vse, kar seveda ni res, vs čas se obnaša kot da tekmuje z mano in me vse večkrat tudi žali«

»Vsakič, ko pridem k njemu, delamo zunaj. Kosimo, okopavamo, sadimo, grabimo, pobiramo, pulimo plevel.. vse stvari, ki se pač delajo na kmetiji. Ob vsem tem sploh ne ostane nič časa za naju. Kar zadnje mesece delava je: čez dan delo, zvečer seks. In to je vse. Jaz pa rabim še kaj več, da bi se kaj pogovarjala, delala še kakšne druge stvari. Mojemu zgleda da nič ne fali, ker rad dela zunaj oz. saj bi bil rajše malo več z mano, ampak bo pač naredil, da mu doma ne bodo kaj rekli. In to mu je vse še sprejemljivo. Če jaz ne bi delala, bi me imeli za seveda za lenobo. Medtem ko se pa fantova mljaša sestra (16 let) grabelj niti ne pritakne ne in ji nikoli ni nič treba delat in je za to nihče ne ozmerja. Ona je še manjša, pa posebna, pa ji ni treba. Od mene in bratove punce pa se to kar pričakuje.«

»Tašča bi me utopila v žlici vode. Vstajala sem ob štirih, živina, polja, žulji, jok, obup… Velikokrat lačna, ker me je poklicala k kosilu, ko so ostali že pojedli. Zgodilo se je, da je v skledi plavalo še nekaj koščkov solate in to je bilo vse.«

»Najprej so njegovi starši uletavali v najino spalnico ob vseh mogočih urah in brez trkanja. Kakšno trkanje, v lastni hiši? Po enem zelo ponižujočem vdoru v najino intimo sem se čisto zakrčila od strahu, ko se je njemu zdelo, da bi seksala. Ves čas poslušala, ali bom slišala stopinje po stopnicah ali ne. Potem sem izsilila pregraditev stanovanj. Spalnico sva preselila v edino sobo, ki jo je dopuščala razporeditev prostorov, in to je bilo nad spalnico staršev. Potem se pa on ni mogel sprostiti, ker “bojo slišali”.«

»ona pride zraven, mi gleda pod prsti in mi tri krat reče : ne tko, ne tko, ne tko…. nakar mi reče : če smem, ti bom jaz pokazala, kako je treba rezat česen.«

»ko njegova mama enkrat zbolela, sem jaz takrat ostala pri njih, da sem pomagala pri gospodinjstvu. to je bila očitno napaka. ona je sicer doma kot gospodinja in očitno sem ji takrat s tisto pomočjo vzela njeno bistvo, razvrednostila njeno delo. od takrat naprej me več ne prenese. ne naredim nič več prav. ne kuham na pravi način ne nič.«

»Z taščo se ne razumeva in dvomim, da se kdaj bova. Sicer je do mene prijazna, vendar me pri drugih prav lepo obrekuje. Ne kuham prav, ne uporabljam pravih začimb, preveč solim, ne znam prat, saj sem res nekaj pobarvala in bela oblačila sem spremenila v siva…. Prav tako bi po službi kdaj pa kdaj tudi kaj prebrala, kam šla. To pa je pri njih nemogoče. Če pa že greva kam, morava vse povedat. Kam in zakaj. Ko pridem s trgovine, moram vse pokazat. Vem, da tako ne bom mogla živet.«

Veš kaj mi je pa moja mama govorila, preden sem našel prvo punco ali ko sem doživljal neuspele zmenke? “Ljubezen teče skozi želodec! Misliš da bo za teboj tekla? Boš kar moral avto nabavit, če boš hotel imeti punco.” Še ena od bivših me je pustila, ker nisem imel niti 20€ v denarnici da bi prihajal en dan v tednu k njej.

Kdor pravi da za ljubezen denar ni potreben, laže sam sebi ali pa ima nerealen pogled na življenje. Pa ne gre za to, da mora on imeti 3000€ plače, svojo hišo in dober avto, pač pa s situiranostjo njej dokazuje, da lahko ona (in tudi morebitni potomci) računa/jo nanj če bi prišlo do ogrožene socialne varnosti. Vem za vrstnika, ki pri 31. nima še niti dneva delovne dobe in nič svojega, a glavni cilj mu je najti dekle. Kot bi rekli južni sosedje, “Neka mu je sa srećom.” Me zanima, katera bi ga hotela.

No, tale je zanimiva. Oglasil se je moški, obupan, ker se žena nikakor noče navaditi na kmetijo. Zatem pa je svojo plat zgodbe povedala še žena: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=4659456

New Report

Close