Bivša simpatija

Pozdrav vsem, ker nisem več vedel kam se obrniti na nasvete glede mojega problema, se obračam po pomoč tukaj na forumu. Torej, če začnem na začetku. Star sem 26 let, sem samski in razlog za to je verjetno problem, ki ga bom opisal. Gre se pa za mojo bivšo simpatijo iz mladosti, bilo je pred leti, ko naju je predstavil najin skupni prijatelj in od tistega dne naprej sva bila s to punco nerazdružljiva. Čeprav nisva bila nikoli skupaj, sva se vedno imela lepo, ko sva se družila. Oba sva si bila všeč, čeprav si čustva nisva nikoli izpovedala. Zakaj nisva bila par še danes ne vem, mogoče je bil problem tako iz moje strani, kot tudi iz njene. Nekega dne, bilo je mogoče dva meseca odkar sva se spoznala, me je ona hotela nekaj vprašati, ko sva bila zunaj. Jaz sem seveda vedel za kaj se gre, ker sem imel isti namen. To je ali bi bila skupaj kot par. Rekla je da mi bo povedala zvečer, ko bova oba doma. Nato sva se zvečer slišala, problem pa je nastal, ko mi je odgovorila, da nima več veze in da je že mimo in potem je bilo vsega konec. Čeprav sem vztrajal, da mi naj vseeno pove, je vztrajala pri tem, da nima več veze. Še danes ne vem zakaj si je premislila. V sebi sem čutil da je to konec najinega prijateljstva Meni je pa še danes žal, da sam nisem izrazil kaj čutim do nje. Oba sva pustila stvar tako kot je in po tistem, je bilo konec najinega druženja. Njeno telefonsko številko sem potem tudi v jezi izbrisal. Tako da stikov več nisva imela. Sam sem zapadel v neko čudno obdobje, ker nisem dojel, da nisva več prijatelja, pa tudi zavedal sem se, da sem izgubil dobro prijateljico, ki mi je seveda tudi nekaj pomenila. Ampak čez čas sem prišel k sebi ter čez nekaj časa na vse skupaj tudi pozabil. Leta so minevala in tudi nje nisem več srečeval. Pred kratkim pa sem se malo zamislil, da bi mogoče ponovno prišel v kontakt z njo. Namreč v zadnjem letu jo pogosto srečujem, oba še vedno živiva v istem mestu. Nikoli prej je nisem tako pogosto srečeval kot jo zadnje čase in tudi ponoči jo pogosto sanjam, kar mi je dalo malo za misliti. Pač gledam na te znake, mogoče bi to kaj pomenilo, pogosto srečanje in pogoste sanje o njej. Mislim, da obstaja še kakšna možnost pri njej, da bi lahko bila vsaj prijatelja, če ne kaj več. Rad bi pač razčistil nedokončane zadeve. Zelo dober prijatelj mi je rekel, naj se borim za njo, če je upanje. Nekdo bi mi rekel naj grem naprej in ne gledam za nazaj. Ampak vsakič, ko jo vidim, se spomnim kako mi je bilo lepo v njeni družbi, ko sva se spoznala. Priznam, da zadnje čase res veliko razmišljam o njej in o spominih, ki so mi ostali na to obdobje. Ne vem kaj naj storim, mislil sem jo ogovoriti, ko bi jo srečal, da bi si izmenjala telefonski številki in se enkrat dobila in se pogovorila. Ampak se bojim zavrnitve, ker bi me to spet čustveno zlomilo. Pri njej res ne mislim ponoviti še ene napake iz preteklosti in tudi ne čutim notranjega miru, nekako v sebi čutim da moram z njo razčistiti kar je bilo, kar je še vedno nedokončanega. Pa tudi nimam volje spoznavati drugih punc, dokler z njo ne razčistim in da vidim pri čem sem. Z njo sem pripravljen biti tudi samo prijatelj. Čudno mi je pa to, ko se srečava, imam občutek, kot da me punca s pogledom ubija. Pozdrav že, pogled je pa resen, kot da se sploh ne poznava. Malo me že mineva volja do tega, da bi spet navezal stik z njo, ampak v sebi čutim, da naj še vztrajam, čeprav se mi punca ne zdi zainteresirana, da bi se ponovno videla po toliko letih. Na FB pa ji tudi ne mislim pisati, ker to sem že probal in ni bilo odgovora. Sicer tudi prebrano ni bilo. Raje imam vživo, ker tudi vidiš odziv osebe. Sem tudi premišljeval v tej smeri, da bi ji na dom poslal kakšen šopek rož, s sporočilom, da bi jo malo omehčal, recimo tako kot ponavadi vidimo v kakšnih filmih ali pa v telenovelah, čeprav realnost je nekaj drugega. Malo romantike pa tudi ne škodi. No upam da sem dovolj podrobno opisal moj problem in upam da mi bo kdo od vas znal svetovati. Torej, kako, na kakšen način speljati zadevo, da ne bi naredil še večje škode? Ali se sploh splača, glede na to, da je minilo že toliko časa, čeprav se kar pogosto srečujeva? Zanima me kaj bi naredili fantje, če bi bili na mojem mestu in kaj bi naredile punce, če bi se postavile v to situacijo, mogoče na mesto simpatije, kako bi vi želele, da bi do vas pristopil nekdo, ki ste ga spoznale pred toliko leti? Mogoče sem malo čuden, ker še vedno mislim na njo po toliko letih, ampak noben ne razume te situacije, kaj mi ta punca pomeni. Nekako sem obstal v tistem obdobju, ker imam veliko lepih spominov iz tistega obdobja. In kot sem že na začetku napisal, da zaradi tega problema nimam resne zveze in tudi dokler nimam razčiščen s to punco kaj pa kako, ne morem v resno zvezo z drugimi puncami, mogoče mi je pa usojeno biti samski, bog že ve zakaj je tako kot je. Situacija ni preprosta, kot recimo v filmih, ko se moški in ženska srečata po toliko letih in se začneta spet družiti. Da bi vsaj bilo tako preprosto tudi v realnem življenju. V glavnem razpišite se, povejte svoje mišljenje, vsak komentar je dobrodošel, bom zelo hvaležen vaših mnenj.

Lep sončen pozdrav

Čas je, da zadevo pripelješ do konca. Tega pa ne boš mogel, dokler se bojiš zavrnitve. Če te zavrne bo sicer bolelo, a boš vsaj vedel, da si tukaj opravil in boš šel lahko naprej.
Kako se boš tega lotil niti ni tako pomembno. Važno je, da si iskren. Ideja z rožami in pismom sploh ni slaba. Pismo naj se konča s konkretnim povabilom. Pomembno je, da nisi zatežen in patetičen ampak duhovit.
Če ti uspe priti do randija si že dalj kot na pol poti, ampak potem je največja napaka, ki jo lahko narediš to, da ne narediš nič konkretnega. Randi se mora končati ali z njeno zavrnitvijo ali s poljubom in dogovorom za naslednje srečanje. V obeh primerih boš zmagovalec.
Na prijateljstvo pa kar pozabi, pojdi na vse ali nič.
Vso srečo.

Zanimivo, ko sem prebrala tvojo zgodbo, sem se odločila, da napišem še svojo, saj se mi je dogajalo nekaj podobnega. V osnovni šoli sem imela sošolca, ki je bil tudi moj prijatelj, pravzaprav edini fant s katerim sem se družila in se ob njem počutila prijetno. Posledično sem se zaljubila vanj, hkrati ga nisem hotela izgubiti kot prijatelja, zato sem se delala kot da ni nič med nama. Verjetno sem se bala tudi tega kako bi reagirali sošolci, če bi bila par; to je pri teh letih nekaj normalnega. No potem v času srednje šole sva izgubila stike, ker sva hodila v različne kraje. Našla sva tudi vsak svojo družbo in različne interese. Mislim, da sva se oba kar precej spremenila v tem času, vsak po svoje. Ko sva začela hodit na faks pa sva se spet občasno srečevala, saj sva imela tak urnik, da sva podobno začenjala ali končala, najini fakulteti pa sta bili čisto blizu. Šla sva kdaj skupaj na kosilo ali pa samo na pijačo. Takrat sem si želela da bi se najin odnos razvil v kaj več od prijateljstva, ampak mu nisem mogla priznati. Poleg tega pa je imel v tem obdobju še punco, zato nisem silila vanj. Po končanem faksu, nekaj let nazaj se je preselil v drug kraj in poročil, vendar ne s tisto punco s katero sem pričakovala da se bo. Vmes je bilo kratko obdobje, ko sem imela možnost in razmišljala, da mu priznam kaj čutim, ampak očitno me je druga prehitela… tako je pač življenje. No pa tudi jaz sem si potem našla nekoga. Res pa da se še vedno kdaj vprašam, kako bi se lahko drugače odvijala najina zgodba, ampak je zdaj pač je tako kot je. Razmišljam pa, da je verjetno takšnih zgodb veliko in vezi iz otroštva ne pozabiš kar tako 🙂 Tudi če prekineš stike, spomini ostanejo, to je resnica. Zato ti lahko dam nasvet kot punca, da pristopi do tiste punce, na kakršenkoli način že, dokler imaš možnost. Če ne poiskusiš nikoli ne veš … Ker jo poznaš ti najbolje, boš pa tudi znal oceniti kakšen pristop bi pri njej “palil”.
Pa srečno 🙂

moraš zaključiti zgodbo, v vsakem primeru. povedati ji, kaj čutiš, potem pa da vidiš kako je.. so pa grozni te mešani signali, ignoriranje, mutavo nejasno izražanje.. najhujše mučenje, ki traja mesece. tudi jaz sem bil zaljubljen v punco, s katero sva bila sošolca, obnašala se je čudno, enkrat naklonjena, drugič ne, depresivna, ampak na splošno v redu oseba, razmišljala je precej zrelo, kadar je bila prisebna, pogovarjala sva se lahko o čemerkoli.. potem pa je enostavno izginila. občasno se mi sanja o njej in takrat imam zadepresiran dan. je pa vedno bolje.

tako da, kontaktiraj jo, nima veze kako, in ji povej vse. bistvo je da ve, nima veze a v živo, prek fbja ali kakorkoli. poveš ji, in to je to. če ti odgovori, da čuti enako, super. če pa ignorira, nekaj muti nekaj nejasnega, pa ji povej, da ne moreta več biti prijatelja (ker ne bosta, mislil boš samo nanjo, vmes pa spregledal druge punce, ki so še bolj vredne ljubezni) in prekini stike z njo.

MOžnosti sta dve. Ali je tudi punca zaljubljena vate in negotova. Pa se zato čudno obnaša.
Ali pa noče nič resnega, samo ji paše/ji je pasala tvoja pozornost in te je po malem spodbujala.

Poskusi in bodi vztrajen. Premagaj strah pred zavrnitvijo. Govori si, da si v redu, tudi če te zavrne. Ker to je tudi res, saj se zavrnitev lahko zgodi najboljšim.

Da se javim in povem, da te punce še nisem srečal, iz zanesljivega vira sem dobil informacijo da je gospodična šla na počitnice tako da se verjetno vrne konec tega meseca. Po daljšem premisleku in vaših komentarjih sem se odločil, da zadevo speljem do konca. V interesu mi je da zaključim s tem kaj je šlo takrat narobe. Naj še enkrat napišem, da je moj namen biti z njo prijatelj, ker več kot to verjetno ne bo šanse. Že zdaj mi namenja hladne poglede, kot da se ne poznamo. Moj namen je biti z njo prijatelj, če bo pa šansa za kaj več pa še toliko bolje. Punca mi res veliko pomeni in srčno upam, da bova razčistila vse za nazaj. Se javim, ko bo kaj novega in hvala za vaša mnenja.

Lep sončen dan še naprej

Javljam se po dolgem času, naj povem da v tem času se nisem srečal s to punco. Sem pa dobil zanesljive informacije in tudi dokaz, da je žal zasedena tako da zdaj imam pa še manjše možnosti da bi sploh kaj razčistil. Tako da bom pustil tako kot je, bom že spoznal drugo, punc je še veliko.
Lepo nedeljo vsem in lep pozdrav.

Omg nekaj let nista inrla stike in ti bi ji poslal roze na dom. No way. To je sele creep.y. Vsa ta storija se dogaja v tvoji glavi, nic se zard ne zgodi.

Ce si se odlocil zadevi prit do dna, bi se moral resneje lotit tega. Ce sta frenda na Fb in ona tvojega sporocila ni vidla, ga je lahko tudi spregledala. Ali pa si je mislila da bo e kasneje odprla, potem pa pozabila. Ce nista frenda na Fb, zsja po vsej verjetnisti sploh ni dobila- sporocila gredo nekam drugam, kjer moras najprej potrdit, da zelis prebrat zs, sele potem ti ga odpre. Ce poznas ta “zanesljivi vir”, bi lahko njega/njo prosil za kontakt.

In nenazadnje. Ne delaj si utvar, za boga milega! Ne ves, o cem ti je zelela pred leti povedat, ti si to zgolj predvideval, ker si to hotel slisati.

In da sta se zaradi nesporazuma nehala druzit, je pa tud brezveze. Kakorkoli, od tega je ze dolgo in ti si za brezveze delas sive lase in analiziras njene poglede do potankosti. Kot ti je ze nekdo rekel, pojdi dalje. Ne mores gojit custev do nekoga, s katerim ze leta nisi imel stika. To je vse v tvoji glavi, ta custva si si sam pridelal, s tem, ko ko idealiziras.