Fant ne naredi nič

Živjo!
Mene pa zanima kako ste ve vedele da je on pravi? Stara sem 26 let, imam fanta ampak ne vem če je to res tisto. Bil je pri meni, bila sva sama pa ni naredil ničesar. Poznava se več kot pol leta pa sva ostala na poljubu za živjo in poljubu za adijo. Po drugi strani mi pa doma rečejo da ni vsak popoln in da če bi raje imela nekoga ki bi bil nesramen do mene. Kot da se moram sprijaznit z nekom in vztrajat, pa čeprav do njega ne čutim nič oz. zelo malo, ker boljšega itak ne bo. In ne vem ali je to res da se zaljubiš na hitro ali mora ljubezen rasti, ker mislim da do sedaj še nikoli nisem bila zaljubljena. Kakšno je pa vaše mnenje?

Hvala!!!

To kar ti opisuješ ni nič. Na začetku je najprej velika zatreskanost, zelo sta si všeč, metuljčki, navali strasti. Dneva, ure, minute ne moreš en brez drugega. Skupaj preživiš čim več časa kolikor je možno. Vse bi počel z njim od pogovora, športa, druženja, … , sexa. In tega se sploh ne nasitiš ;). Kemija je taka, da enostavno veš, da je pravi.
V mes. ali dveh pa bi “tvoj fant” že moral preiti v akcijo, če misli. Če ne je pa tako potrata časa. Vprašajta se, če čutita kaj eden do drugega. Ne kaj drugi rečejo. Z njim boš ti in ne tvoji starši. Če ne čutiš do njega to ni to…

Kakšen je ta poljub? Na usta kot to počno pari ali prijateljsko – na lička?

Pri 26 letih so nekateri že lastniki biznisov, stanujejo daleč od doma, samostojni, ne pa sprašujejo starše, kaj je to, da ni akcije, ali kaj…?

Če v šestih mesecih on ni pokazal zanimanja za seks in če tebe ni premagala želja in nisi dala pobude, to ni to. Ne izgubljaj več časa. Kemija je, ali pa je ni, ne da se je izsiliti ali vsiliti. Včasih je v življenju in celo v ljubezni potrebno biti pragmatičen. Odloči se sama, a jaz bi ti svetoval, da ga “odkljukaš” kot potencialnega partnerja, ker to res ni to. Uživaj življenje primerno svojim mladim letom in počakaj na pravo, strastno ljubezen in moškega, ob katerem se ne boš spraševala, kaj bi rad, ampak koliko krat, kako in kje vse bi rad bil s teboj, in te bo ljubil.

Tvoj prvi ali ta 15-ti ? Ponavadi je tako, da tiste, ki so jih imele več, da sčasoma postanejo čisto čustveno otopele, vendar še kako preračunljive.

Tukaj je možno celo morje razlag. Lahko, da si ti “frendzonana” (pa še ne veš ne), lahko te ima iz neke druge koristi (družbeni status, da ima punco, čeprav mu ni do konkretne osebe ali do žensk nasplošno;; rad bi utišal neke vaške govorice, da je “čokoladni rudar” blah blah blah),…
Ja pa ti naredi kako pobudo, ne ? Feminizem, enakopravnost (kao), pa to…
Če bi te po parih (oh kaj pa vem… 3 recimo ?) pobudah “pobil”, potem veš, da vsaj tega kar hočeš ne bo. Takrat se pa lahko potem začne odprt dialog (ponudba vs. povpraševanje).

Realno totalno v nasprotju z “današnjo mantro” (priporočam ti od Zorana Milivojevića – Formule Ljubezni pa od Gary Chapmana – 5 Jezikov Ljubezni), vendar prodorno zelo hipergamistično (alfa f*cks, beta bux). Odvisno sedaj KDO “doma” ti je takole rekel, vendar ti lahko to izjavo tudi obrneš in vidiš, da (vsaj) eden izmed (tvojih) staršev ni ostal v zvezi zaradi “dejansko ljubezni”, temveč ali zaradi nekega obupa, koristoljubja, itn. (sklepam, da Mama). Vprašanje je tukaj lahko tudi na mestu ali si bila ti torej pač nek “ponesrečen sex experiment” ali sta te starša imela dejansko ker sta te hotela, vendar to ti je verjetno že malce preveč “guilt trippinga” za to objavo. Imaš že dosti drugih problemov. 😀

Ti pa priporočam, da malce poGoogle-aš/YT-aš: Woman hit wall
Tako boš lažje razumela “tvojih 26 let” in del izjave “ker boljšega itak ne bo”. Arbitrarnost postavljanja “the wall @ age 30” je itak tako obskurna in površinska, da se mi ne splača reparametrizirat celotnega aksioma, da bi bil bolj smiseln.
So pa tudi “starejše”, ki uživajo/izkoriščajo stanje v njihovi državi: https://www.youtube.com/watch?v=WKntjdpfUsQ
in se pač ne bodo vdale “ker boljšega itak ne bo”, čeprav je njihovo početje realno biološko totalno neproduktivno, vendar z matriarhatom se pač oblikujejo haremi.
Ne bom ti pa sedaj rekel, da raje poberi “kakega zagorelega migranta”, ker bi bilo to preveč prozionistično (Kalergijeva agenda) in sigurno bi ti jo popihal kam drugam, ko bi dobil “zeleno karto”, pa vendar…

Prvo je zaljubljenost (čeprav ni nujno, je pa zaradi družbene indoktrinacije z mediji žal danes skoraj vsak okužen s tem; Zoran Milivojević to “teorijo zavjere” dobro pojasni btw), potem se endorfini prej ali slej odplaknejo iz sistema in takrat se začnejo kazati tiste majhne napake pri osebi (značajsko, vizualno, itn.), katere prej nisi opazil. Šele potem pa pride “kao ljubezen” (ali pa obup in sprijaznjenje; to kar so ti starši rekli skratka).

Sprašuješ se, kako veš, če je ta pravi….

Pomoje tako na laično mora naprej človek zgraditi svojo osebnost. To je med drugim, da si ustvari svojo sliko, kaj je za njega pravo partnerstvo itd, kaj lahko in mora pričakovati od partnerja, pri tem imajo različni ljudje seveda lahko različne želje in pričakovanja.

Potem, ko si boš izdelala predstavo kaj je zate partnerstvo in kakega partnerja si želiš imeti, boš zelo enostavno ugotovila, če je pravi.

Na splošno spraševati ljudi, če je pravi je pa tko tko… Torej, vsak ima svoje želje in te so lahko različne.

Razumeš? Torej sama boš morala oceniti, kdaj prvi poljub, kaj se počne na prvem itd zmenkih…. Do teh stališč in grajenja osebnosti boš pa prišla z razmišljanjem, pogovarjanjem z ljudmi, branjem knjig itd.

Meni osebno so bolj pri srcu rahlo staromodne veze, kjer nekaj skupaj gradiš in ne čakaš ful dolgo. Pri mlajših 20-30 je sedaj zelo popularno henganje, kjer hodiš več let, preden pride do življenja v dvoje itd. Vse je stvar okusa, pa tudi zrelosti.

Vidva nista skupaj. Pika.

Vse ostalo si si sama namislila v glavi. On je tvoj kolega in s kolegi ga pac ne srackamo okol.

To je vse.

Sicer nisem punca, ampak bom pristavil svoj “rilc” k koritu.
Sem bil v podobni situaciji, ženska je bila tvojih let (jaz mlajši par let) in sva se družila približno 3/4 leta. Isto tu pa tam kakšen poljub. Hodila na sprehode, v kino, skratka klasika. Nakar me ona povabi v svoje stanovanje na čaj. Zdaj, jaz si to nisem predstavljal kot neko povabilo za to da se drug drugemu predava, ampak kot nek prijateljski pogovor s čajem. Ona je imela drugačna pričakovanja in sva po tistem “izgubila” kontakt. Če bi ti to pisala par let nazaj bi verjetno mislil da si tista ženska hehe.
Kakorkoli, bil sem zaljubljen v zvezi, bil sem v zvezi v kateri sem želel da se čimprej konča. Kakorkoli, če misliš da to ni to, prenehaj. Na začetku itak ni lepo ampak mislim da pri teh letih ni strahu, da ne bi našla tistega tapravega.

Bi pa dodal še to, da obstaja še ljubezen ki se rodi s prijatelstvom. Tisto je pa zame še neraziskano območje in bo tako tudi ostalo. 🙂

kaj pa bi sploh rada? kaj pa ti narediš? prevzemi pobudo. kako naj tip ve, da ne boš cvilila da nisi pripravljena in da gre predaleč, če te bo kje prijel? kaj sploh počneta ves čas, se kaj pogovarjata?

to niso več 50-ta leta, ko so meli tipi pogum šlatat vse okoli sebe. danes smo v moderni dobi, ko lahko tip leti v arest za vsak napačen dotik 😉

Po čem pa sklepaš, da je to tvoj fant?

včasih si skupaj po več let, pa še vedno ne veš, če je to to. Ne razumem, kako bi lahko po enem tednu to vedela. Je pa res, da na začetku je naval strasti, metuljčki itd..

Življenje je povprečno in rutinsko povsod, v ljubezni pa se mora čutit strast, toplina, energija, to ka r imata vidva, to ni nič, nič od nič. Pusti to, ker je škoda dobre energije za tako mlačno stvar.

Vprašaj ga, kaj je to kar imata vidva, pa poslušaj kaj bo rekel… Če bo mutil nekaj, potem ni to nič, pojdi naprej…

Pol leta je obdobje da nekoga spoznaš, tale zgleda ni bil pravi zate, ker bi zdaj bila že pune povezana, če bi bil pravi. Pravilno je da počakaš najmanj 6 mescev s sexom, da vidiš kaki je človek, pravi tip bo ostal ob tebi…