Nič mi ni jasno

Lep pozdrav vsem na forumu. Zadeva je takšna … s partnerjem sva skupaj nekaj mesecev. Po nekaj preteklih zvezah, sem bila prepričana, da je pa zdaj res to to … odlično sva se ujemala na vseh področjih. Iz čistega nič mi pošlje sms, da gre k sebi domov, da se mora malo umaknit, nato mi pošlje sporočilo, da pride naslednji dan po svoje stvari. Čez nekaj časa mi piše in pravi, da mu je žal, da se je očitno prestrašil. Potem zoper vse super. Nekaj časa po tem, zopet nepričakovani izpadi … žaljiv do mene in svoje najboljše prijateljice in seveda pravi, da pride po stvari. Spet se opraviči. Ponovno vse super, načrti za prihodnost itd. Do prej nekaj dnevi. Vse kot običajno, sama sem bila malce zamorjena in se mi pač ni dalo pogovarjati. Gre v službo in mi popoldne napiše, da pride po stvari. Poskušala sem s pogovorom, ampak je zelo intovertiran in nisem želela siliti vanj. Ne vem, kaj naj si mislim … ves čas mi izkazuje ljubezen, v njegovi družbi mi je super, vse funkcionira … No, enkrat mi je omenil, da težko zaupa celo samemu sebi … Ima morda kdo kakšno idejo, kaj bi to bilo? Je pa otrok ločenih staršev in s svojim bratom ni v dobrih odnosih, kot tudi z nekdanjimi prijatelji ne (razlog: umaknil se je iz pivske družbe). Dala sem že marskaj čez in res ne vem, kam to pelje. Hvala za nasvete/mnenja …

Mene malo moti, da je nekako s vsemi skrengan. Zavedati se moraš, da je vsem tem konfliktom skupni dejavnik on (tisto s pivsko družbo je možno, da je nabluzu). Zato dvomim, da je glih vredu oseba plus tega, da izraža veliko nezrelost glede na to, da se ne more o problemih pogovorit pa, da dobesedno izsiljuje z odhodom. Enkrat mu ne pusti nazaj pa boš videla in reči, da če nisi tolko vredna, da se s tabo pogovori ter reši zadeve in raje stisne rep med noge pa pobegne kot kaki 15 letnik (TO ODRASLI LJUDJE NE DELAJO). Pa boš videla kaj bo naredil kaže pa vse znake, da ko je prehudo on gre namest, da bi reševal zadeve in ne vem, če glih hočeš tako osebo za zvezo.

Nikamor, to ne pelje nikamor. Si želiš živeti z nekom, ki bo vsake tri mesece pakiral kovčke?
Ko se naslednjič vrne in opraviči mu povej, da je to zadnje opravičilo, ki ga sprejemaš. Ko naslednjič odide, naj za vedno.

Skupaj sta nekaj mesecev, preselila sta se skupaj, in v tem času je on parkrat tudi že pakiral?

Mogoče sta res malo prehitra, ampak v nobenem primeru se težav ne rešuje tako, da spokaš in greš. Če rabiš umik, greš sam na en pohod čez dan, samo zvečer prideš nazaj domov. Ima svoje stanovanje ali se vrača nazaj k staršem?
Tudi mene bi motilo, če bi bil moj partner z vsemi skregan.

V čem je pravzaprav on resnično to? Ker razumeta se očitno bolj tko tko, če se on vsakih nekaj tednov seli proč od tebe.

Tudi moj prvi odziv je bil: bolje ne bo nikoli, bezi stran, kolikor te noge neso. Potem pa sem malo pomislila.

Lej, vsi prinesemo svojo prtljago v odnos. Njegovo obnasanje nima popolnoma nobene veze s tabo, razen da mu ocitno dolocene tvoje reakcije, besede, situacije alinpac skipek vsega pritisnejo na njegove bolece tocke in nato on reagira z begom, umikom. To je njegova prtljaga. Z njo mora dilat on. Je pa pomembno da se o tem odkrito pogovorita. Da dasta karte na mizo in da mu jasno in direktno poves da to odhajanje zate ni sprejemljivo.

Glede na to, da pravis, da se imata sicer krasno in fajn, je dobro narest zfaj reality check, ce se imata krasno samo zaradi zaljubljenosti, ali sta se zmozna odraslo pomenit o razhajanjih. Jaz bi vsekakor poskusila z odkritim, neobsojajocim pogovorom, preden bi vrgla pusko v koruzo. Namrec nihce ni popoln in potem lahko samo skacemo s cveta na cvet in iscemo nekoga, s katerim ne bo tezav. Tega ni, ne obstaja. Ce se on ne bo zelel pogovarjat oz. bo zapadal v svoje obrambne mehanizme, mu skusaj dopovedat da se vidva pogovarjata kot enakovredna partnerja. Da ga skusas razumet, da mora pa absolutno on delat na tej svoji rani, se naucit drugace hendlat zanj neprijetne situacije. Jasno, vsak rabi cas zase, to mi je povsem jasno, ampak pakirat kovcke vedno, ko je kaj narobe? Pretirano in prevec dramaticno.

Ampak okej se mi zdi pogovorit o tem. To odhajanje krhka odnos, maje zaupanje med vama in vsakic rabita vec casa da se znova povezeta. Ali pac?

Kako pa se ti vedes v tem odnosu in kako si se v prrteklih? Pravis, da si marsikaj dozivela. Imas tezave s postavljanjem meja? Si pretirano ustrezljiva? Si vzames cas case, za svoj krog prijateljstev ali vse podredis vezi?

To, da on nima socialnega kroga, je eno, njegova zavestna izbira (naj bi bila zavestna, saj smo odrasli), kar pa ne pomeni, da se moras ti takisto izolirati od drugih. Ce gre to njemu v nos, potem imata tezavo s sprejemanjem drug drugega.

Zanimivo je tudi nacin, na kakrsnga opisujes vajino zvezo. Zeli crno-belo. Na eni strani sami superlativi, ne omenjas veliko (razen da ti izkazuje ljubezen- na kaksen nacin?), po drugi strani pa tale kolaps, ki se je v vecmesecni zvezi pojavil preveckrat, da bi ga lahko prezrla. Kako se pa ti kregas? Se zapres vase, v sebi trpis, vpijes…?

Toliko vprasanj, da se vidi sirsa slika. Tudi ce vidva koncata, ti svojo prtljago neses s seboj. Povsod. In je dobro vedet, kaj te je pritegnilo k njemu, po drugi strani te pa odsotnost tega bega. Koliko ljubezni rabis in kaj tebi pomeni izkazovanje ljubezni?

Meni se to bere tako, kot da obstaja nekje še neka druga. Mogoče kakšna bivša, ki bi jo rad nazaj?
“Iz čistega nič mi pošlje sms, da gre k sebi domov, da se mora malo umaknit”
Beri: bivša je izvedela zate in začutila blazno potrebo, da bi ga videla, sledi seks, on ves evforičen, da zdaj bosta spet nazaj skupaj vse bo krasno in “mi pošlje sporočilo, da pride naslednji dan po svoje stvari.” Hanimun traja par dni ali tednov, potem ga pa druga ženska spet odslovi, on nima kam iti ali pa se mu enostavno zdi, da je bolje nekaj kot nič in “mi piše in pravi, da mu je žal, da se je očitno prestrašil”. Potem je spet vse super do trenutka, ko mu bivša spet nekaj polajka na FB in mu isti trenutek postaneš spet odveč in “zopet nepričakovani izpadi … žaljiv do mene in svoje najboljše prijateljice”, nakar mu ona druga spet namigne, da mogoče ga pa vendarle še ljubi in on “pravi, da pride po stvari”. Ko ga ima ona tadruga na razpolago, ji spet neha biti zanimiv in “Spet se opraviči”. Pa si reče, da oni drugi zdaj res ne bo več nasedel, se blazno trudi in “ponovno vse super” in celo “načrti za prihodnost itd.”, dokler ona druga ne izve in se odloči, da to pa ne, druga ga pač ne bo imela, saj je NJEN. Tako da ga spet pokliče, tip “Gre v službo”, se dobita med malico na kavi, ona ga strašno lepo gleda in mu pojokca, da brez njega ne more in da ne ve, kaj ji je bilo in eto “mi popoldne napiše, da pride po stvari”.