Pozdravljeni,
ker praktično ne vem kaj bi s sama s seboj sem se odločila, da probam to vsaj dati iz sebe.

4 leta nazaj sem začela super vezo s fantom. Ta se je koncala priblizno leto nazaj, ker on ni mogel več prenašati dejstva, da se s svojimi starši ne razumem in sem bila večino časa potrta. Spor z mojimi starši se je začel, ko sem konec tretjega letnika študija naznanila, da bi žele nadljevati na magisterij. Bili so odločno proti “saj sem dosti stara da grem na svoje in začnem svoje življenje”. Po tem razhodu sem torej ostala s starši, ki so me želeli ven iz bajte. Že tako na tleh sem se odselila, takoj ko sem dobila službo. Sicer je bila za določen čas 1- leto brez možnosti podaljšanja ampak sem rekla da bom to že sproti uredila.

Pol leta kasneje, me je kontaktiral. Hudo mu je bilo v kakšni situaciji me je pustil in da ni srečen sam. Pogovarjala sva se in nekaj je preskočilo med nama, ampak sem bila odločna da je to velika napaka. Potem se mi je zjokal, prosil, govoril kako je drugače in da sva imela samo slab “timing”. In ker sem smotana kot skala, sem padla na besede, predvsem pa ga nisem mogla gledati prizadetega. In res, bil je 200% bolj pozoren do mene kot kdajkoli, naredil je vse. Super je bilo, vprašal me je celo če bi se v prihodnosti poročila z njim. Jaz sem imela še vedno blokado, ker bolečina ob prvem razhodu je nekaj najhujšega kar sem dala skozi. Ampak njegove besede so me gnale naprej…zaljubila sem se. Ponovno.

Pustila sem da se je “preselil” k meni. Kmalu so se začele stare navade…vse je moralo biti po njegovo. Iz punce sem prerasla v njegovo mamo…kuhala, prala, pomivala, plačevala račune (ne, nikoli mi ni ponudil da bi mi pomagal plačevati stanovanje ki ga imam v najemu). Če sem ga kaj prosila sem bila “tečna, mu ne dam časa zase, se počuti omejenega”. Nikamor ni šlo. Tako sva prišla iz “a bi se poročila z mano enkrat?” na “ne morem te več gledat” v 6 mesecih. Sedaj je rekel da bo šel, in me pustil v nemogoči situaciji.

Moja pogodba poteče čez 3 dni. Službe še nisem našla. S starši ne govorim in pri njih ne morem iskati podpore. Ker sem ga preživljala pol leta nimam zadosti denarja da bi obdržala stanovanje, povrh vsega pa imam psa, ki je med drugim izjemno navezan nanj ter stoji in gleda v vrata kdaj bo nazaj. Nimam moci vstati iz postelje, še manj pa se boriti za karkoli. Trenutno sovražim samo sebe, da se nisem poslušala pol leta nazaj in šla ven iz tega ko bi lahko.

Bolj kot si dober, bolj si ti tisti, ki te najprej dvignejo in potem z vso silo vržejo ob tla.

Pozdravljena!

Ne vem ali ti je še zadeva aktualna, pa vseeno pišem.

Ne nisi neumna, samo učiš se tako kot vsi, ki so nas sistemsko progarmirali poslušati samo razum in druge.Dobila si grenko iskušnjo, da si boš zapomnila, da boš drugič mislila s svojo glavo, kar ženske kot čustvena bitja malo težje, zato pa imamo intucijo, da poslušamo sebe, svoj razum in svojo intuicijo, ter ne boš padala na lepe besede, usmiljenje…Moraš se preprogramirati, kar je proces, vendar s trudom in potrpežljivostjo se da.

Nikoli se ne zanesi na druge, nauči se razmišljati v bistvu sem sama, kot hrast, ki ga ne podre.Poženi močne lastne korenine v globino, tako, prisluhneš sebi in, da si na vrednotah, zgradiš samospoštovanje, samozavest…predvsem pa bodi svoja edinstvena in zanesi se le nase.

Te pa razumem, da ti je sedaj hudo, saj sem tako 2x v lajfu, saj sem po neumnosti zapravila vso mladost, starševstvo…ampak sem zbrala moč in šla naprej, ko je bilo najtežje, saj imam še velike načrte za prihodnost, ki pa so popolnoma drugačni, kot, ko sem si jih začrtala nekoč in od začrtanih družbenih norm.So pa pisani meni na dušo.

Kar se finančno tiče obstaja nadomestilo, pa socialna pomoč, pa možnost kakšnih bonov za dnevne obroke, pa tedenske hrane( trgovinski ostanki hrane- po pretečenem roku), pa rdeč križ, pa karitas…vse to, če si na socialki.Pa tudi subvencija najemnine se dobi.Vse to vprašaj na csd. Vmes pa iščeš službo, nove poti in se veseliš sama sebe in tistega kar imaš (zdravja, kužka, osebne svobode, neodvisnosti, edinstvenosti…skratka življenja, morje možnosti in prihodnosti).

Pa bodi vesela, da je tip šel že sedaj in ne, ko si zanj zapravila že cel lajf in, da so te starši napodili, saj boš tako sama svoja svinodna in ne tako kot večina zombijev, ki spijo v raznoraznih odvisnostih.

Pa srečno!

Zivjo, avtorica. cvetLica ti je zelo lepo napisala, kako se znajti naprej.

Jaz bi samo se to dodala: pises, da te je fant pustil v nemogocem stanju. Tudi ce bi ostal pri tebi, bi si ti morala poiskat sluzbo. On financno ni prispeval, torej te tudi iz tega financnega zosa ne bi potegnil. To je kot prvo, da se zavedas. Pogodba se ri iztece cez 3 dni oz. Se ti je ze v tem mesecu. Si mislila da ti bo on posodil denar ali kako? Kako to da si ze prej nisi zacela iskati sluzbe? Zdi se mi, da si racunala na fanta. Upam da si si uspela uredit socialno podporo.

To, da si se odselila od starsev in da si koncala razmerje s fantom, je bila (z mojega gledisca) najboljsa mozna stvar ever! Tako se ucis postavljanje meja, stat za svojimi zeljami, naucis se krmariti med ovirami…

Cutim pa eno veliko navezanost v tvoji zgodbi – najprej na starse, potem se na fanta. Pravis tufi da je pes strastno navezan nanj in ga skoz caka. A je fant prezivljal veliko casa s psom? Zdaj ga bos pac ti morala. S psom hodita na miselne sprehode. Naj ne bodo le tipa kakaj-lulaj, uci ga novih povelj, trikcev, miselno ga zaposli. Scasoma bo pozabil na tvojega fanta. Kot bos tudi ti.

Vzemi si cas zase, za svoje potrebe, hobije… pojdi na magisterij, poisci si delo (ce bos studirala, bos lahko delala preko stud.servisa) in NIKOLI NIKOMUR NE ODNASAJ RITI, kot si jo do zdaj fantu. Lepo je stat ob strani drugemu, ampak ne za ceno lastnega zdravja. Fer play, ne izkoriscanje.

In se to: nisi neumna, nisi smotana kot skala, samo prevec naivna si. Naj ti ta grenka izkusnja ne zasadi semena grenkobe v tebe, ampak skusaj bit bolj prizanesljiva do tebe, bolj si zaupaj, zaupaj v svoje odlocitve. Itak pa vedno delamo napake na svojih popotovanjih, to je del zivljenja in jih ne jemlji kot nekaj tragicnega in usodnega.

Vse dobro ti zelim in oglasi se kaj!