Stara sem 32 let, imam otroka, moža, vse tipi topi do pred dobrim letom, ko sem se na prvi pogled zaljubila v zobozdravnika, starega 37 let. Ta moja obsesija z njim mi uničuje družinsko življenje. Nikoli ampak res nikoli v življenju nisem občutila metuljčkov v trebuhu dokler nisem spoznala njega. In ne nisem njegova pacientka, sva pa zaradi narave dela kar dosti v kontaktu. Ne morem pozabiti njegovih pogledov, nasmeha… Nima otrok, ni v vezi, popoln v vseh pogledih. Pred dobre pol leta sem mu poslala sms, da ga vabim na kavo, ampak ko mi je simpatično odpisal da sprejme povabilo, če mu povem kdo sem sem se usr….a in to je bilo to. Nekoč mi je razlagal, da je bil v dolgi vezi z takratno punco prevaran, morda sem zaradi tega zatrokirala, še sama ne vem, vem samo, da ga ljubim in ga vedno bom.Ne iščem pomilovanja in nasvetov, hotela sem samo napisati svoje občutke in zliti vso svojo bolečino iz sebe, da si olajšam dušu.

Samo, da si si olajšala dušo, saj bo minilo.

primož