kako naprej po razpadu dolge zveze
Pozdravljeni,
Konec januarja sva s partnerjem zaključila 6 let traj(ajočo vezo. Pravzaprav je bolj on zaključil kot jaz.
Dva meseca pred koncem,je bilo zelo napeto in čudno, nič pogovarjanja, kar neka čudna rutina jezna en na drugega,brez želje da se kaj reši..naj omenim še da je bil vmes brez službe.
Ko pogledam nazaj mi je kristalno jasno zakaj se je končalo,tako kot se je. Sama nisem dala od sebe to kar bi mogla v ključnih trenutkih oz. sem dala ko je blo že zelo prepozno. Mi je žal’ Seveda, po drugi strani pa sem nekako sprejela in imam v podzavesti ta dejanja ki bi jih mogla storiti za obstoj zveze.
Bolj kot razhod me je šokiralo to da mi je rekel konec januarja “imam drugo, ne želim te več,s tabo sem zaključil že pred enim letom”
Kako da tega nisem opazila? Saj sva skupaj živela v garsonjeri in zvečer ponavadi preživela skupaj v stanovanju, sam je imel neko veselje do igric,ki jih sama pač nisemr azumela in me niso zanimale. Sem tudi slišala kako se pogovarja z ženskami po skypu medtem ko so igrali,ampak mi je bilo nekako logično..ne vem pa kako sem spregledala in zgrešila to njegovo ta novo,ker kot je bilo videti sta se spoznala tudi preko te igre,zdaj vem kako spretno je skrival pred mano(zaklepanje telefona z geslom,računalnika,ipd,…)
Obrača se mi ob misli da je bil hkrati z njo in z mano,tudi priznal je da je seksal z njo ko je še bil z mano in sva seveda tudi midva.
Edina stvar ,ki je ne razumem, je ta kako si lahko tako podel,da sediš na dveh stolčkih,er se tebi pač še ne gre da bi zaključil vezo in nadaljeval novo. Meni osebno se to zdi bolano do konca.
Ne znam povedat kako je bolelo,ko sta se potem že ko je povedal da ima drugo pogovarjala v pričo mene(saj sem takrat še živela z njim,ker sem bila v fazi iskanja stanovanja)pa je nekaj rekel okrog mene in sta se oba začela tako smejat da nisem mogla vrjet,kako malo spoštovanja ima ta tip do mene,da bi naredil vse da mi pokaže kako me prezira in mu je totalno vseeno.
Moj največji problem je trenutno ta da sem konstanto slabe volje ,razen ko sem v službi-kar me iskreno povedano rešuje!
Pa nisem slabe volje zaradi tega ker bi ga pogrešala in želela nazaj,nočem ga,obrača se mi ob misli da bi šla nazaj,vsi ti prizori v moji glavi…pred starši in starimi starši se delam kot da je vse vredu,se niti nočem pogovarjati o tem,ko pa sem sama v svoji sobi,pa pride vse za mano in se zjočem. Vse me boli notri,duši da ne morem dihat. Potem si začnem mislit,da sem si itak to zaslužila…
Res ne vem kako naprej:( sama se hočem navadit na novo življenje,si poiskat nove stvari,se začet več gibat,,pa kar ne gre ko je treba stvari realizirat,..nočem in ne bom obupala nad sabo imam komaj 24 let,ampak resnično ne vem kako naprej :(((
Zahvaljujem se vam za karšenkoli nasvet.
Well… that sucks. Sicer pa normalno da boli, rana je še sveža in ne bo šlo kar preko noči. Sčasoma je pa vedno boljše. Zamoti se s tem da počni kaj najraje počneš, morda začni z nečim novim kar si si vedno želela, pa nikoli usresničila. Mlada si, pobrala se boš, če nimata otrok bo to sploh hitreje. Boš videla kako ti bo kmalu vedno bolj ustrezalo da delaš kar želiš, ko ti želiš, ne odgovarjaš nikomur drugemu kot sebi, spiš na kateri strani postelje želiš ali pa kar diagonalno 🙂 druži se s prijatelji, v tem času je tudi najlažje spoznati nove ljudi… čisto tak, samo za prijateljstvo, ni se potrebno obremenjevati z morebitno zvezo. V takem post-breakup času lahko precej razmisliš o samem sebi, kar si želiš, česa si ne želiš… dozorevaš. Če se seveda odločiš da boš iz nekaj slabega potegnil tudi dobro.
Jaz sem imel krizo nekje 2 meseca, ko sem bil samo še lupina samega sebe, potem pa se je začelo obračati navzgor… naslednjih nekaj mesecev je bilo pa eno lepših obdobij v življenju.
Mlada si še in takšne veze, ki se začnejo pri 18 – tih praviloma ne trajajo dolgo. So sicer izjeme, ki potjujejo pravilo . 😉
Iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih, ti povem, da pri takih zadevah najbolje pomaga fizična aktivnost.
Poišči si fitnes, ki je blizu službe ali tvojega doma in začni.
Ko se bo otoplilo, si najdi neko progo in jo prehodi oziroma preteči.
Kaj te veseli? Kuhanje, rože, ples … vpiši se v kak tečaj.
Verjetno imaš kako samsko prijateljico. Pojdita skupaj na kakšno potovanje.
In ne nazadnje, daj času čas.
Vzemi si leto ali dve, da preboliš zvezo in kljub prilikam, ki se ti bodo pojavile ne sklepaj novih zvez, ker te bodo samo ranile.
Skoraj po treh mesecih od razhoda ,lahko sele recem da se pocas pobiram. Konc o se zavedam da je zame bolj se da cimprej pozabim,odpustim in grem naprej. Neamiselno izgubljanje energije Za razmisljanje o bivsem,prejokane noci..no to sem se naucila ce mi je hudo,da moram dat ven iz sebe in mi je potem veliko lazje. Prej se nikoli nisem poglabljala vase,svoje čustala in občutke..zdej pa z vsakim dnem odkrijem o sebi vedno več in se potihem veselim Kaj vse bom še našla. Zase lahko rečem da sem našla ta breaking point in nočem več živeti Za preteklost in Ko obujati. Svoje življenje in energijo želim dati v dobre in pozitivne stvari zase in Za ljudi Ko jih imam rada. Vsem tistim ki greatest čez isto preizkušnjo ,Nikoli ne obupat. Tudi sama sem imela moments Ko sem si želela da bi minilo(da se vržem z balkona,pod vlak,potem tablete,karkoli Samo da mine ta bolečina) in be vem Kaj je bilo,ampak tist tih glasek v menu me je vprašal “in Kaj bo potem boljše,lažje?” In vedno Ko sm Imela spet take pomisleke sem si Samo zacela govorit da ni vredno,življenje je lepo,seveda so Vzponi in padci,ampak si želim da vsi najdete spet smisel življenja. Se opravičujem Za ta raztreščen post,nisem dober pisec imam pa veliko Za povedati.
No in kako je danes? Sem tudi jaz ostala sama po dolgih letih zunajzakonske skupnosti. Po 3 mesecih sem še vedno down. Glede na to, da je pomlad in toplejši dnevi se rešujem z obiskom narave. Ni več tistih dolgih neprespanih noči, brez volje do življenja. Še vedno pa so vprašanja smisla življenja in kako naprej. Kako to rešit? Nimam prow veliko prijateljev ki bi jim zaupala vse moje travme. Pa še tisti ki so jim nočem stalno samo jamrat.
Sem v podobni situaciji kot ti tudi mene boli . Podobno se mi je dogajalo kot tebi . Że nekaj časa je bil z drugo razlika je v tem da ni żelel prekiniti z nobeno ne z njo ne z menoj . Dokler ga nisem odkrila . Podobno hladen kot tvoj . Ob razkritju se niti ni opravičeval enostavno je izginil in pustil v obupu . Po petih mesecih se je vrnil . Nikoli ni razlożil zakaj . Kar naenkrat sem bila najpomembnejša żenska tega planeta . Seveda saj jo je preboleval ob meni to se mi je posvetilo šele kasneje ni se ji namreč mogel povsem odreči spremljal jo je in jo še vedno na drużbenem omreżju . Seveda ni šlo nikamor juho ki mi jo skuhal je pričakoval da jo bom pogoltnila takoj saj se on ni hotel ukvarjati z mojimi ranami ki mi jih je zadal sam . Mislim da so takšni moški popolnoma brez empatije navadne reve ki razmišljajo po otroško . Spremeniti ne moreva ničesar ne ti in ne jaz vrnilo jima bo żivljenje samo . Nisem jezna toliko na samo izdajstvo kot pa na misel da je dolgo poleg mene żivela zguba od moškega . Teżko se postavljam na noge . Veliko je bilo laganja in sebičnosti . Moški ti najbolj zameri to da hočeš iz njega narediti nekoga ki bo normalno funkcioniral v zvezi . Ker doma że staršev ni jemal resno bo żensko še manj . Bog nedaj da bi vzela njegove igračke egoizma,lażnivosti, neodvovornosti in nezvestobe saj je to nekaj kar rad vzame v roke .Menda čas celi vse rane tut tvojo in mojo bo zacelil .
Lepo pozdravljena,
v kolikor se je pokazal v takšni luči, je bolje da se je sedaj, vas pa čaka nekaj boljšega. On si vas ne zasluži. Normalno je, da po dolgotrajni vezi polni čustev pride žalovanje. Sproščajte svoja čustva, priznajte si jih, pišite dnevnik…(zelo pomaga).
Pričnite uživati v stvareh ki vas veselijo, pa jih morda prej niste ali pa jih še niste poznali. Pojdite v družbo. Morda kar sama ven in opazujte…Hitro boste imeli družbo okrog sebe.
Sprejmite izgubo, predelujte čustva in pojdite dalje…ne pozabite…čaka vas nekaj boljšega 🙂
Lep pozdrav in vse dobro;