Najdi forum

Pozdravljeni,

zanimajo me vaše ljubezenske zgodbe. Predvsem zgodbe tistih, ki ste bili dolgo časa samski potem pa je prišla ljubezen oz. partner. Vas je udarilo kar naenkrat, ste se dolgo trudili in iskali, ste se samo znižali svoje kriterije in se prilagodil?

Ko sem pred leti končala s partnerjem, za katerega sem slepo verjela, da je ”to to”, je do naslednje resne zveze minilo 6 let. Vmes sem imela en kup kratkih, okoli tri mesece trajajočih aferic s čustvenimi invalidi, maminimi sinčki… Nato sem se odločila, da zdaj bi pa res rada imela zvezo, da nisem ”večna samica” in to je bil skorajda edini razlog, zaradi katerega sem se vezala. Enostavno naveličala sem se biti sama in sprejela prvega, ki je pokazal nekaj več interesa za resen odnos. 2 leti sem bila dobesedno ujetnica v odnosu s sociopatom, na koncu mi je šlo že prav vse na živce – njegova mimika, njegova mama, njegova babica, njegov odnos do sveta, njegov glas, njegova bližina, njegovi prijatelji s socialnega dna, njegov nespoštljiv odnos do mene, njegov ‘vedno prav’, njegovo nenehno zapravljanje, nadzor… Pol leta pred razhodom sva se preselila v skupno stanovanje in to je res pokazalo, da sva iz drugih planetov. Kaj planetov, iz drugih vesolji! Bilo je nevzdržno. Tri mesece pred razhodom sva spala v različnih sobah, spregovorila sva le nujne besede in ko sem ga končno zapustila, sem si za sveto obljubila, da je bilo dovolj teh čustvenih invalidov, vase zagledanih maminih sinčkov, nespoštljivih ‘dripcev’ in da se od zdaj naprej zadovoljim le z moškim, ki me bo spoštoval, mi pomagal, me imel rad, mi to povedal in pokazal. Moškega, ki mene in tudi majhnih dejanj, kot je pomita posoda, obešeno perilo ali skuhano kosilo, ne bo imel za samoumevno, moškega, ki se mi bo zahvalil za ta majhna dejanja, za to, da sem… Če bo po vrhu še dobro izgledal, no, potem pa sem tako zadela terno. Predvsem pa sem si obljubila, da se bom vezala samo in šele takrat, ko bom res prepričana v odnos, v to, da je moški res vreden moje pozornosti in da mu bom vse, v enaki meri,z veseljem tudi vračala. No, in je prišel. Kot strela z jasnega. Niti en teden nisem bila samska. Če prištejem še tiste tri mesece, ko se bivšega niti dotakniti nisem hotela, ker se mi je gabil, sem bila ‘samska’ tri mesece in en teden. Ne vem niti kaj me je pritegnilo, ampak v trenutku, ko sva si segla v roko in se predstavila, sem začutila neko iskrico, toplino. Naslednji dan sva se pogovarjala, z manjšimi presledki, skoraj 10 ur. In potem so bili stiki samo pogostejši, samo prijetnejši… Čez približno tri mesece sva nekako uradno ‘začela hodit’, še tri mesece kasneje sem že živela pri njemu. V skoraj dveh letih se niti enkrat nisva skregala, sporekla, vse napetosti rešiva sproti, je vse, kar sem zgoraj naštela in še več. Po skoraj 2 letih še vedno čutim metuljčke v trebuhu, ko ga pogledam, se mi ustnice same raztegnejo v nasmeh in zdaj dejansko vem, kaj pomeni nekoga ljubiti. Nikoli se nisem želela poročit, misel na otroke mi je bila odvratna. Odkar sem z njim, sanjam belo obleko, otroci pa tudi niso več taaako velik bav bav. 🙂

Živjo!

Rada bi kakšen nasvet ali če ima kdo podobne izkušnje. Zadeva sploh ni huda, ampak meni malček moteča. Sem v zgodnjih 20ih letih in imam fanta, ki je nekaj let starejši od mene. Med nama se je prvo razvilo prijateljstvo in kasneje ljubezen. Skupaj sva šele pol leta, vendar je med nama resno in moram reči da me osrečuje. Problem pa je v meni, ker sem take sorte človek, da bi za nekoga naredila vse, v tem primeru zanj. Preprosto ko se zaljubim ne vidim nič drugega, posvečam pozornost le nama. Prevečkrat hočem, da je vse perfect, a včasih ostanem razočarana ko vem kaj bi js vse naredila za nekoga. Fant pa je tako uredu in ne dela ničesar narobe. Včasih bi rada, da ne bi moj vsakdan baziral le okoli njega. Se zavedam, da bi morala drugače postopati in se včasih prepričujem, da ravnam drugače. Upam, da sem bla razumljiva..če je kdo že bil kdaj v podobni situaciji bi rabila kašen nasvet kako postopati, usmeriti svoje misli drugam? Hvala in lp 🙂

nova
Uredništvo priporoča

Moja ljubezen je zelo bogata sicer prva ljubezen je trajala 20 let upam da so resnično prijatelji vcasih lubosumni .
Ko sem spoznal pri mojih 24 letih prijateljico mislim sestro mojega prijatelja iz šolskih dni so bili vsi besni .
Če prav nisem nič hotel storiti sta se z mojo lubico menili da bi me obe usvajale ki pa sta bile poštene do mene .
No sestra je bila bolj nasramna ali lubosumna name .
In ko smo šli leta 2000 na morje v Baško je bila sestra skos v blizu mene ter sva uživala morsko pravljico .
Če leto kasneje 2001 smo šli na slovensko obalo tam je bila tudi lubica sicer je usvajala drugega fanta iz črne na koroškem je bila sestra besna ter ji nagajala vendar je imela veliko priliko da se bi vame zaljubila .
No leta 2004 sem spoznal veliko srečo mislim dve zelo lepi kolegici bile sta zelo veseli ter nasmejani .
Leta 2004 sem imel tudi neko krizo za radi bolezni mojega očeta sem zvedel od drugih kako moja lubica usvaja nekega drugega fanta .
Ko smo šli 2005 na zimovanje na POKLUKO smo se nekaj dni prej skregali .
No poleti sta mi kolegica ter lubica govorile da me nemara nobena punca da sem grd do punc .
No septembra smo šli na morje pa je prišla k meni ena od tistih nasmejanih kolegic in me vprašala za sance ljubezni .
Kolega je rekel da se bojim takih deklet kakor je ona .
Leta 2008 seje začelo zelo pestro kolegici sta me začeli usvajati vsi prijatelji so bili name hudi kjer se jima pustim .
2010 So dobili obrat kolegica jim je dala zamislit bila je zelo huda zato kjer se lepo ne obnašajo do mene .
Meni je rekla da sem srček če prav je imela fanta z njim svA SE ZELO DOBRO ZASTUPILA .
Leto 2013 je postala kolegica namezaljubljena rekla je da jo fant ne mara več da nista več skupaj sedaj sva oba zelo srečna drugi so pa porazenci zato kjer večkrat kaj dobi in tudi ona mi kaj da .

New Report

Close