Astronomske preživnine
Na nekem forumu sem zasledil vprašanja o preživnini pa sem malo prebrskal po internetu, in bil precej šokiran glede preživnin, ki jih ženske zahtevate. Zneski so naravnost astronomski, lažete da za otroka porabite 300€ pa vse do 1000€ na mesec, kar je absurd.
Povejte mi torej, kako vam uspe porabiti 300€ na mesec za otroka? Vrtec je 100€, hrana 50€ in mogoče kakšne obleke na vsake 3 mesece. Če otrok obiskuje šolo pa še manj. Malica je 65€. Potem pa berem kako ene pišete o izletih in ekskurzijah – saj otrok nima vsak mesec izleta. Kakšen mesec mogoče res znese 300€ ampak vsak mesec pa zagotovo ne.
Dobil sem občutek da vi pravzaprav iščete ta denar zase. Ob ločitvi ste izgubile velik prihodek in s tem je padel tudi življenjski standard. To se vidi predvsem ko si ženska najde drugega partnerja ampak bi še kar naprej prejemala preživnino.
Kar sem napisal zgleda na prvi pogled kot “napad” na ženske, pa vendar ni tako. Napisal sem le moja opažanja. In ne, nisem ločen – upam da nikoli ne bom. Mnoge se boste sklicevale na “saj je otroka naredil”, in bom pojasnil svoje stališče to tega. Meni ne bi bil problem dat denar, če se ta do zadnjega centa porabi na otroka. Nikakor pa ne bi plačeval take astronomske preživnine in poleg otroka preživljal (v najslabšem primeru) še brezposelno bivšo ženo. Če se kdaj znajdem v taki situaciji bo bivša vsak mesec prinesla položnico za vrtec / šolo, za ostale zadeve (cunje, igrače) bo pa otrok šel z mano v trgovino. Na kakršne koli denarne preživnine lahko pozabi, pa me pri tem ne ustavi noben zakon in sodna izvržba – za vse se najde rešitev.
No, bom prilepila svoj odgovor še tukaj, pa ne zaradi tebe, ampak če bo kdo drug nemara bral in se mu bo zdelo, da so tvoje ocene dejansko realne.
Mislim, da se s 600 evri lepo pokrijejo vsi povprečni, običajni stroški.
Imam srednješolca:
Stroški šolske malice in mesečne karte plus vedno je še kaj na šolski položnici (prevoz, ogled, materialni stroški) 100 evrov na mesec. Hrana, kozmetika doma 120 evrov, drobne šolske potrebščine 15 evrov, telefon 10 evrov, treningi plus oprema plus tekme 100 evrov na mesec, bencin (razni prevozi na treninge, tekme, zdravniki in podobno) 30 evrov, šolske potrebščine na začetku porazdeljeno na celo leto cca 10 evrov na mesec, oblačila, čevlji, frizer cirka 50 evrov na mesec in je to že skoraj 450 evrov. Za svoje potrebe ima cirka 50 evrov žepnine, torej lahko zaokrožimo na 500 evrov (oče je ne daje).
Letos dve strokovni ekskurziji s šolo, kar bo prišlo okoli 500 evrov.
Tukaj ni nobene druge športne opreme (kolo, na primer, smuči, rolerji in podobno), nobenih stanovanjskih stroškov in naročnin, ni očal in leč, računalnika, pa še česa. Mislim, da na te stroške nihče ne more reči, da so neko preseravanje, ampak zelo povprečen standard. Otroku nič ne manjka, nima pa popolnoma nobenega luksuza. Športno udejstvovanje pač ne štejem za luksuz, ampak za normalno potrebo motorično izrazito nadarjenega otroka, ki se je na srečo usmeril v poceni šport.
No, tem 500 evrov lahko dodam še 130 očala, 200 evrov denarja za seboj na ekskurziji, 130 evrov samoplačniški zdr. poseg. Še to porazdelimo na 12 mesecev in je mesečnih stroškov cca 580 evrov brez stroškov elektrike, vode, smeti, ogrevanja, računalnika (rabil je nov monitor, tega stroška nisem nikjer štela).
Če mi res lahko razložiš, kako s 50 evri nahraniš otroka, bi bilo pa to mega. Tam na onem forumu potem ni bilo več odziva tistih, ki trdijo, da za otroka porabijo maksimalno 200 evrov na mesec, ker bi me pa to res zanimalo, kako jim uspe.
Avto ja 😀 …dobro, da v stroške vzdrževanja otrok ne vštejete še svoje kozmetike…
A vsak otrok rabi svoj avto? V neki drugi temi sem napisal kako in kaj je s stroški in avtor je kar prav napisal za kaj gre.[/quote]
Nikjer ne pišem, da otrok rabi avto, rada bi samo, da avtor najprej razloži koliko zapravi zase, če že nas sprašuje koliko zapravimo za otroke. Torej čakam.
Hahaha! Frizer 50€! Ta je pa dobra! A Simpl ni dovolj dober, je treba k Miču it, kaj?
200€ za sabo za na ekskurzijo? A si otrok šolsko ekskurzijo organizira sam?
…o tem govorim… neki fantomski stroški, kar tako, da so, da se lahko nabija stroške in posledično preživnino.
Težko take buče prodaš meni, ki sem prej družinske finance sam fural. Pa da bo jasno, živeli smo zelo dobro, dopust + vsaj 5 vikendov na morju poleti pa smučarija v Italiji ali Avstriji med počitnicam.
Ne morem biti tiho. Sicer puščam, da se vi menite med seboj, ko berem vaša sporočila preden jih odobrim, pa pri tejle temi študiram, kako bedno je tole prepucavanje okoli tega, koliko denarja je dovolj ali pač ni za – vašega otroka!
Ne sodim in ne morem presojati, koliko kateri starš porabi finančnih sredstev za svojega otroka, kar je tudi povezano s starostjo otroka, obšolskimi obveznostmi, športnimi aktivnostmi itd…, a pri vsem tem bi vas pozvala, da se ukvarjate tudi s tem, kako otrok gleda na nas starše, ko se prepiramo z bivšimi glede denarja, ki naj bi bil zadosten za njih.
In si lahko mislijo: aha, se pravi, svojemu/lastnemu staršu pomenim zgolj neko številko na TRR? In če tega zneska ni, je treba očeta ali mamo klicati in ga v imenu starša s katerim otrok / najstnik živi vprašati, kdaj misli nakazati denar?! In če ta starš takoj ne odgovori in pove datuma, ga lasten otrok nahruli…. Ker to je realni primer, ki sem ga slišala v Svetovalnici.
Poanta tega pisanja je, da se poleg keša dajte ukvarjati z lastnimi otroki tudi v čustvenem smislu, dajanju ljubezni, podpore, razumevanja in oblikovanja varnega okolja, ki poleg materialnih dobrin pomeni tudi dajanje zdravih mej in oblikovanje zdravih dogovorov.
Sem tudi sama mama najstnice in ločena….
Prijazen začetek dneva vsem nam želim 🙂
Melita, s preživnino se pač moramo ukvarjati med ločitvijo in se (ali tudi ne) prepucavati okoli zneskov.
In se potem prepucavati, če se nam ljubi, v takih temah, ko prileti nekdo kot furija in začne z nekimi očitki, nerealnimi zneski in podtikanji. Življenje stane, otroci stanejo in to je dejstvo.
Podoben odgovor sem objavila na forumu Enostarševske družine kot odgovor ženski, ki trdi, da za otroka ne porabi več kot 200 evrov na mesec. In seveda očitki vsem, ki porabijo več. Če bi bilo res tako, potem bi ljudje z minimalnimi prihodki živeli čisto okej, še ostalo bi jim denarja.
Na moje navedbe se potem ni več oglasila. Res me zanima, kateri strošek pri mojem otroku je sporen, pretiran, in česa od naštetega oče ali mama z neko normalno plačo ne bi privoščil svojemu otroku. Bi ga iz inata vzel iz športa, čeprav mu gre dobro, ga veseli in s tem seveda ogromno dobi za zdravje, življenje, zrelost? Iz inata v srednji šoli pustil v prekratkih hlačah in majicah, pa premajhnih čevljih? Za 200 evrov na mesec gotovo.
Zakaj je torej treba stisnit otroka po ločitvi?
In brez skrbi, da sodelovanje v takih temah ne pomeni, da je moj odnos do otroka omejen na teh 600 evrov na mesec, da ga nimam rada in da je čustveno zanemarjan. Ali da je moj odnos do bivšega omejen na preživnino in prepire okoli denarja. Ampak to je tema o baje astronomskih preživninah in zneskih, ne o tem, kako radi imamo svoje otroke.
Lahko pa odpremo seveda tudi temo o tem.
Drži, sem še enkrat prebral in ugotovil, da se moram opravičiti, ker sem po nemarnem zgrešil poanto.
Tebi pa priporočam, da si vseeno malo ogledaš srednješolske knjige za slovenščino in popraviš skladnjo.
Tole spodaj še vedno ni najbolj pravilno napisano, a sem si tekst popravil, da sem ga lažje prebral:
Kadar pišem o tem, izhajam iz lastnih izkušenj (če seveda ne zgrešim bistva, kot v tvojem primeru). Napisal sem, da sem družinske finance vodil sam, moja bivša gospa se je z njim ukvaraja le z vidika trošenja.
Razlika med tvojim popisom stroškov in mojim je še vedno:
Ko smo živeli še skupaj, otrokoma nisem dajal žepnine in sem ji navadil, da sta takrat, ko sta rabila denar prišla do mene, povedala koliko in za kaj ga rabita in sta ga dobila. Ko sta povedala, da ta in oni sošolec dobiva žepnino, smo se o njej pogovorili in sta razumela, da ju ne želim za ničesar prikrajšati, da pa nimamo tako veliko denarja, da bi si lahko privoščili žepnino kar tako, samo da je.
Razlika je tudi pri očalih, sicer ne vem kako je z vidom tvojega otroka in koliko se mu na leto spreminja dioptrija ali koliko okvirov na leto polomi, ampak mojadva, na srečo, nimata okvare vida.
Ekskurzije… Stroške ekskurzij sem prej nosil sam, ker je gospa svojo plačo porabila večinoma zase. Danes pa participiram do polovice, ker tega nisva štela v preživnino. Enako velja za računalnik, vendar tega gotovo ni potrebno menjati pet let. Nakup boljšega moitorja pa je verjetno nijen v primeru, ko otrok hodi na oblikovno ali strojno?
S hrano, če kuhaš sama, se da precej prišparat. Pri nas smo večinoma jedli kvalitetno hrano, kuhali smo sami in stojim za trditvijo, da po osebi, skupaj s kozmetiko (krema, šapon, gel za tuširanje, vložki), ta strošek nikdar ni presegel 80€.
Stroške ogrevanja, smeti, vode in elektrike pa je potrebno ovrednotiti. Ko smo živeli skupaj so ti v povprečju znašali 40€ na osebo pa nismo bili varčna družina (tuširanje vsak dan, tudi po 2x, televizor je bil prižgan ves čas naše prisotnosti doma in v povprečju uro in pol na dan so delovali tudi stroji v delavnici, pral sem pa itak praktično vsak dan).
Ko sva z bivšo za mizo vse skupaj seštela sva prišla na povprečje 400€ na mesec na otroka, zato plačujem preživnino v višini 200€ na otroka.
Počitnice si pa delimo, jaz poskrbim za smučanje, gospa za poletne počitnice. To sovpada z razmerjem med mojo in njeno plačo.
Kolikor poznam razmere sedaj, je gospa zelo zategnila pas in so zdaj pozorni prav na vsakega porabnika elektrike, tudi temperaturo v stanovanju so znižali, čeprav je bila to zame prej misija nemogoče saj je gospo celo zimo zeblo, ker se tudi pozimi ni želela odreči udobju majice s kratkimi rokavi.
Približno tako to gre – dokler sem bil na vrvici si je gospa privoščila ves luksuz (vključno z ljubimcem), danes pa zna malo pošparat, žal tudi na račun otrok. Prej sem bil pa zatežen, če sem jo povprašal zakaj mora it štirikrat na mesec h kozmetiki in dvakrat k frizerju, barval pa sem jo doma jaz.
Se strinjam in moje pisanje prav gotovo ni v tej smeri, pač pa temelji na dejstvih, da zaradi enega egostičnega in vase zagledanega starša, ki ne glede na vse razdre družino. Ta starš potem nadleguje drugega starša in otroke zato, ker se sam ni sposoben prilagoditi novi finančni situaciji.
Ko je bila družina skupaj, so bili tudi stroški nižji, ker smo si marsikaj delili, po ločitvi pa je nov najmanj strošek najema stanovanja za starša, ki se je odselil…
Za otroke pa je potrebno poskrbeti, tu ni dileme. Dilema je le višina stroškov in o tem se pogovarjamo v tej temi.
To, da je pa klepetulja svojemu otroku izbrala očeta, ki noče plačevati preživnine, je pa njen problem.
Melita,
Ne vem s čem se srečuješ pri vsakdanjem delu-sklepam, da svetovanju v takih primerih, ampak pomoje si precej zgrešila poanto.
Pri preživnini ne gre zato koliko je za otroka dovolj, pač pa bolj zato kako je breme (kakršnokoli že je) porazdeljeno. Moj, moški pogled je, da mora skrbnik pač tudi v tem pogledu bistveno bolj skrbeti za otroka. Finančna skrb je na tem svetu zelo pomembna – to kažejo raziskave, ki so ugotavljale razvoj otrok ločenih staršev in ta element večinoma postavljajo na prvo mesto. Že po logiki sami je absurdno močno finančno obremenjevati starša kateremu je bil otrok odvzet in ima le pravico do nekih stikov-recimo da je v najboljšem primeru z otrokom 10-20 % prostega časa.
Kreganje okoli tega je zato, ker moški ločitev pač tako dojemamo. Smo otrokovi obiskovalci in hočeš nočeš je trapasta ureditev preživnine z izvršljivim naslovom, ker še vsak normalen desc se bo počutil kot, da je nek alkoholik, nasilnež ali pa pjanc, ki ga je potrebno k plačevanju za otroka na tak način silit. Bistveno bolje in z manj kreganja bi bilo, če bi moški plačeval dejanske otrokove stroške in bi se recimo delal četrtletni obračun.
Kot pravilno ugotavljaš kreganje med starši ni ravno blagodejno za otroka in na tak način bi se mu izognili. Je pa tudi res, da kolikor jaz poznam “ločenih družin” med bivšima ni nikakršne komunikacije, zato tudi kreganja ne more biti. Kako pa to vpliva na otroka pa vemo, vendar si vsi zatiskamo oči.
Seveda pa, da bi se v tej smeri kaj smiselnega zgodilo ni za pričakovat.
Drži, sem še enkrat prebral in ugotovil, da se moram opravičiti, ker sem po nemarnem zgrešil poanto.
Tebi pa priporočam, da si vseeno malo ogledaš srednješolske knjige za slovenščino in popraviš skladnjo.
Tole spodaj še vedno ni najbolj pravilno napisano, a sem si tekst popravil, da sem ga lažje prebral:
Kadar pišem o tem, izhajam iz lastnih izkušenj (če seveda ne zgrešim bistva, kot v tvojem primeru). Napisal sem, da sem družinske finance vodil sam, moja bivša gospa se je z njim ukvaraja le z vidika trošenja.
Razlika med tvojim popisom stroškov in mojim je še vedno:
Ko smo živeli še skupaj, otrokoma nisem dajal žepnine in sem ji navadil, da sta takrat, ko sta rabila denar prišla do mene, povedala koliko in za kaj ga rabita in sta ga dobila. Ko sta povedala, da ta in oni sošolec dobiva žepnino, smo se o njej pogovorili in sta razumela, da ju ne želim za ničesar prikrajšati, da pa nimamo tako veliko denarja, da bi si lahko privoščili žepnino kar tako, samo da je.
Razlika je tudi pri očalih, sicer ne vem kako je z vidom tvojega otroka in koliko se mu na leto spreminja dioptrija ali koliko okvirov na leto polomi, ampak mojadva, na srečo, nimata okvare vida.
Ekskurzije… Stroške ekskurzij sem prej nosil sam, ker je gospa svojo plačo porabila večinoma zase. Danes pa participiram do polovice, ker tega nisva štela v preživnino. Enako velja za računalnik, vendar tega gotovo ni potrebno menjati pet let. Nakup boljšega moitorja pa je verjetno nijen v primeru, ko otrok hodi na oblikovno ali strojno?
S hrano, če kuhaš sama, se da precej prišparat. Pri nas smo večinoma jedli kvalitetno hrano, kuhali smo sami in stojim za trditvijo, da po osebi, skupaj s kozmetiko (krema, šapon, gel za tuširanje, vložki), ta strošek nikdar ni presegel 80€.
Stroške ogrevanja, smeti, vode in elektrike pa je potrebno ovrednotiti. Ko smo živeli skupaj so ti v povprečju znašali 40€ na osebo pa nismo bili varčna družina (tuširanje vsak dan, tudi po 2x, televizor je bil prižgan ves čas naše prisotnosti doma in v povprečju uro in pol na dan so delovali tudi stroji v delavnici, pral sem pa itak praktično vsak dan).
Ko sva z bivšo za mizo vse skupaj seštela sva prišla na povprečje 400€ na mesec na otroka, zato plačujem preživnino v višini 200€ na otroka.
Počitnice si pa delimo, jaz poskrbim za smučanje, gospa za poletne počitnice. To sovpada z razmerjem med mojo in njeno plačo.
Kolikor poznam razmere sedaj, je gospa zelo zategnila pas in so zdaj pozorni prav na vsakega porabnika elektrike, tudi temperaturo v stanovanju so znižali, čeprav je bila to zame prej misija nemogoče saj je gospo celo zimo zeblo, ker se tudi pozimi ni želela odreči udobju majice s kratkimi rokavi.
Približno tako to gre – dokler sem bil na vrvici si je gospa privoščila ves luksuz (vključno z ljubimcem), danes pa zna malo pošparat, žal tudi na račun otrok. Prej sem bil pa zatežen, če sem jo povprašal zakaj mora it štirikrat na mesec h kozmetiki in dvakrat k frizerju, barval pa sem jo doma jaz.[/quote]
Niti ne rabim predavanj iz varčevanja, ker zase finančno v celoti skrbim od 20. leta in dobro vem, da je treba živeti tako, da se izide.
Monitor je rabil nov, ker se je stari pokvaril. Kupila sem praktično najcenejšega, za katerega sem našla solidno oceno glede kakovosti in kot najboljše razmerje med ceno in učinkom. Računalnik ima sicer star 8 let, a ker dobro dela, ni potrebe po novem. Za šolo rabi nekaj dodatnega materiala, ker hodi na tako šolo. Zato je ta strošek razmeroma visok.
Malico v šoli rabi, ker je tam od pol osmih zjutraj pa včasih do treh popoldne. Domov pride sestradan.
Očala – nimamo kaj debatirat. To je enostavno nujen pripomoček tako kot proteza, če nimaš noge.
Bivši mož preživnino plačuje, ne prispeva pa za dodatne stroške.
Stanovanjskih stroškov itak nisem niti naštevala, tako da o tem ne mislim razglabljati. Ogrevamo na 19 stopinj, upam, da je dovolj asketsko zate. Kuham vsak dan, iz osnovnih sestavin, ne kupujem nič vnaprej pripravljenega, jedilnik sestavljam tudi glede na to, kaj je v akciji, povsod z veseljem kupim izdelke pred rokom uporabe, ki so znižani (no, razen večine sadja in zelenjave, ker se to ne splača, razen banan, bučk). Oblačila kupujem izključno na razprodajah, tako zase kot za otroke. Otroške sobe sem opremila z rabljenim pohištvom. Še brisače sem kupila na razprodaji. Namesto večine čistil uporabljam alkoholni kis (cca 40 centov liter, na mesec ga porabim za dva do tri evre).
Ampak bolj kot tole cefranje za vsakih deset evrov me zanima, kaj od stroškov, ki sem jih naštela, je čisto preseravanje in nabijanje stroškov samo zato, da jezim bivšega moža.
Sicer ni tema, ampak sem bolj športen tip in ne verjamem v kozmetičarke. Tudi ne v drago športno opremo, če smo že pri tem.
Drži, sem še enkrat prebral in ugotovil, da se moram opravičiti, ker sem po nemarnem zgrešil poanto.
Tebi pa priporočam, da si vseeno malo ogledaš srednješolske knjige za slovenščino in popraviš skladnjo.
Tole spodaj še vedno ni najbolj pravilno napisano, a sem si tekst popravil, da sem ga lažje prebral:
Kadar pišem o tem, izhajam iz lastnih izkušenj (če seveda ne zgrešim bistva, kot v tvojem primeru). Napisal sem, da sem družinske finance vodil sam, moja bivša gospa se je z njim ukvaraja le z vidika trošenja.
Razlika med tvojim popisom stroškov in mojim je še vedno:
Ko smo živeli še skupaj, otrokoma nisem dajal žepnine in sem ji navadil, da sta takrat, ko sta rabila denar prišla do mene, povedala koliko in za kaj ga rabita in sta ga dobila. Ko sta povedala, da ta in oni sošolec dobiva žepnino, smo se o njej pogovorili in sta razumela, da ju ne želim za ničesar prikrajšati, da pa nimamo tako veliko denarja, da bi si lahko privoščili žepnino kar tako, samo da je.
Razlika je tudi pri očalih, sicer ne vem kako je z vidom tvojega otroka in koliko se mu na leto spreminja dioptrija ali koliko okvirov na leto polomi, ampak mojadva, na srečo, nimata okvare vida.
Ekskurzije… Stroške ekskurzij sem prej nosil sam, ker je gospa svojo plačo porabila večinoma zase. Danes pa participiram do polovice, ker tega nisva štela v preživnino. Enako velja za računalnik, vendar tega gotovo ni potrebno menjati pet let. Nakup boljšega moitorja pa je verjetno nijen v primeru, ko otrok hodi na oblikovno ali strojno?
S hrano, če kuhaš sama, se da precej prišparat. Pri nas smo večinoma jedli kvalitetno hrano, kuhali smo sami in stojim za trditvijo, da po osebi, skupaj s kozmetiko (krema, šapon, gel za tuširanje, vložki), ta strošek nikdar ni presegel 80€.
Stroške ogrevanja, smeti, vode in elektrike pa je potrebno ovrednotiti. Ko smo živeli skupaj so ti v povprečju znašali 40€ na osebo pa nismo bili varčna družina (tuširanje vsak dan, tudi po 2x, televizor je bil prižgan ves čas naše prisotnosti doma in v povprečju uro in pol na dan so delovali tudi stroji v delavnici, pral sem pa itak praktično vsak dan).
Ko sva z bivšo za mizo vse skupaj seštela sva prišla na povprečje 400€ na mesec na otroka, zato plačujem preživnino v višini 200€ na otroka.
Počitnice si pa delimo, jaz poskrbim za smučanje, gospa za poletne počitnice. To sovpada z razmerjem med mojo in njeno plačo.
Kolikor poznam razmere sedaj, je gospa zelo zategnila pas in so zdaj pozorni prav na vsakega porabnika elektrike, tudi temperaturo v stanovanju so znižali, čeprav je bila to zame prej misija nemogoče saj je gospo celo zimo zeblo, ker se tudi pozimi ni želela odreči udobju majice s kratkimi rokavi.
Približno tako to gre – dokler sem bil na vrvici si je gospa privoščila ves luksuz (vključno z ljubimcem), danes pa zna malo pošparat, žal tudi na račun otrok. Prej sem bil pa zatežen, če sem jo povprašal zakaj mora it štirikrat na mesec h kozmetiki in dvakrat k frizerju, barval pa sem jo doma jaz.[/quote]
Niti ne rabim predavanj iz varčevanja, ker zase finančno v celoti skrbim od 20. leta in dobro vem, da je treba živeti tako, da se izide.
Monitor je rabil nov, ker se je stari pokvaril. Kupila sem praktično najcenejšega, za katerega sem našla solidno oceno glede kakovosti in kot najboljše razmerje med ceno in učinkom. Računalnik ima sicer star 8 let, a ker dobro dela, ni potrebe po novem. Za šolo rabi nekaj dodatnega materiala, ker hodi na tako šolo. Zato je ta strošek razmeroma visok.
Malico v šoli rabi, ker je tam od pol osmih zjutraj pa včasih do treh popoldne. Domov pride sestradan.
Očala – nimamo kaj debatirat. To je enostavno nujen pripomoček tako kot proteza, če nimaš noge.
Bivši mož preživnino plačuje, ne prispeva pa za dodatne stroške.
Stanovanjskih stroškov itak nisem niti naštevala, tako da o tem ne mislim razglabljati. Ogrevamo na 19 stopinj, upam, da je dovolj asketsko zate. Kuham vsak dan, iz osnovnih sestavin, ne kupujem nič vnaprej pripravljenega, jedilnik sestavljam tudi glede na to, kaj je v akciji, povsod z veseljem kupim izdelke pred rokom uporabe, ki so znižani (no, razen večine sadja in zelenjave, ker se to ne splača, razen banan, bučk). Oblačila kupujem izključno na razprodajah, tako zase kot za otroke. Otroške sobe sem opremila z rabljenim pohištvom. Še brisače sem kupila na razprodaji. Namesto večine čistil uporabljam alkoholni kis (cca 40 centov liter, na mesec ga porabim za dva do tri evre).
Ampak bolj kot tole cefranje za vsakih deset evrov me zanima, kaj od stroškov, ki sem jih naštela, je čisto preseravanje in nabijanje stroškov samo zato, da jezim bivšega moža.
Sicer ni tema, ampak sem bolj športen tip in ne verjamem v kozmetičarke. Tudi ne v drago športno opremo, če smo že pri tem.[/quote]
Vse jasno, razen tega, kako lahko pride do precejšnjega razkoraka v višini “željene” preživnine.
Preden sem bivši na mizo stresel dejstva o stroških (ne pozabit,da sem finance doma vodil jaz) in sva preračunala kot sem opisal, je gospa z grozo v očeh bleknila: “Ja, kako bom pa vse položnice pokrila, pa plačala servis za avto?!?!” Odgovoril sem ji: “Lažje, kot jaz, saj boš imela na voljo več denarja kot sem ga imel jaz prej za vse štiri.” …pa se je morala še ob to spotaknit in sva spet preračunavala.
Dejstvo je, da je v mojem primeru šlo za njeno prevaro in njeno egoistično eskapado, posledic svojega ravnanja pa gospa ne bi nosila.
Zanimivo je bilo tudi na začetku razpada družine, ko sta otroka povedala, da bi oba raje živela pri meni. Njej se je takrat sesul svet, v joku je jamrala, da bo morala prodat stanovanje, avto, padale so razne grožnje ipd…
Skratka, skozi svoje jamranje je razkrila resnični razlog za svojo zahtevo po astronomski preživnini – odreči bi se morala svojemu udobju, kar pa ji ni dišalo.
Ne moreš primerjat porabo ene odrasle osebe z otrokom. Avto, ogrevanje stanovanja, voda, itd. je domena staršev in ne spada pod stroške otrok. Oblačil ne kupujem vsak mesec oz. bolje rečeno grem 2-3x na leto v trgovino z oblačili.
Nekak se mi zdi da ženske izračunavate stroške po nekem svojem modelu, ki se razlikuje od moškega. Dejstvo je, da moški lahko porabimo zelo malo za normalno življenje. Že če samo pri moji gledam se najini stroški precej razlikujejo. Jaz za kozmetiko v 3 mesecih zmečem skupaj 15€ – kaladont, en deodorant in šampon. Ona pa ves čas neke lake, spreje in ne vem kaj vse kupuje.
Če se obe strani spoštujeta in razumeta se tudi za dodatne stroške da zmenit. Če te pa pokliče samo takrat, ko rabi denar, logično da ga ne bo.
Ne moreš primerjat porabo ene odrasle osebe z otrokom. Avto, ogrevanje stanovanja, voda, itd. je domena staršev in ne spada pod stroške otrok. Oblačil ne kupujem vsak mesec oz. bolje rečeno grem 2-3x na leto v trgovino z oblačili.
Nekak se mi zdi da ženske izračunavate stroške po nekem svojem modelu, ki se razlikuje od moškega. Dejstvo je, da moški lahko porabimo zelo malo za normalno življenje. Že če samo pri moji gledam se najini stroški precej razlikujejo. Jaz za kozmetiko v 3 mesecih zmečem skupaj 15€ – kaladont, en deodorant in šampon. Ona pa ves čas neke lake, spreje in ne vem kaj vse kupuje.
Če se obe strani spoštujeta in razumeta se tudi za dodatne stroške da zmenit. Če te pa pokliče samo takrat, ko rabi denar, logično da ga ne bo.[/quote]
no torej zakaj je tako težko dat cifre na plano? Preveč nov avto az takega stiskača? Strošek otrok je čisto vse kar otrok porabi, tudi voda.