Pozdravljeni, prosim za kak nasvet ali spodbudno besedo. Pri nas je spanje vsak dan huje in ne vem, kaj naj naredim. Hčerka, stara 11 mesecev, še nikoli ni prespala noči oz. vsaj 5 ur v kosu, ampak že to je bil luksus, če se je zbudila le 2-3x. Zadnje tedne je pa noro, bolj ko se bliža moja služba (slabe 3 tedne), slabše spimo. Ob osmih jo na rokah uspavam in dam v posteljico (sem poskusila jo dat v posteljico, a skoz vstaja in noče ležat, tole je trajalo tudi eno uro, tako da sem jo nazadnje dvignila, pa še hudo mi je bilo, ko je tako jokala), potem spi, če imam srečo do polnoči. Potem pa zbujanje non-stop. Zadnje dni na pol ure, uro. Tako da jo prestavim v najino posteljo, in drugače potem ne zaspi, kot na dojki. Seveda ni lačna, samo malo se pocrklja. Se obrnem, malo premaknem, spet jok, potem se vso noč vstaja, pa joka in stoka. iN mi jo je brez veze prestavljat v njeno posteljico. Ne vem, ali jo res tako motijo zobki, zdaj ji rasteta 2 spodaj (prva zobka), zgoraj še ni nič. Prebavo ima v redu, podnevi zdaj kar dobro je, nosek je ok, čeprav malo pokašlja. Skratka, ne vem, kaj ji manjka. A se eni res zbujajo kar tako? Bi jo rada odstavila, ker se sama očitno ne bo. Itak sesa le še za zaspati ponoči. Jo je nosil mož, pa se dere sto na uro in potem čez kako uro omaga. Ampak noč je pa potem itak razbita, ker se razčujemo vsi. Kaj narediti, da ne škodujem psihično punčki, pa hkrati ne tudi nama z možem? Ker tole naju tako izčrpava, da ne vem, kako bo šlo naprej. Čaka me namreč precej naporna in stresna služba, kjer bo neprespanost velika ovira. Hvala za pomoč.

Če bo kaj v spodbudo: naš je noč prespal šele pri 15 mesecih. Zbujanje je bilo vsaj 2x ali 3x, praktično se ni uspaval drugače kot z dojenjem. Kakšno obdobje je bilo tako, da se je zbujal kar naprej (zobki, vroče, suh zrak in zaradi tega suh nosek, kašelj, če ga je kaj napenjalo v trebuščku). Spal je kar pri meni, jaz nisem zmogla prelaganja v posteljico.

Okrog 15. meseca so se obdobja spanja podaljševala, v dveh tednih se je spremenilo tako, da je spal 4, potem 5, potem 6 ur – nakar je neko noč prespal. Potem je zbolel in se nekaj dni ni mogel dojiti, in se je naučil uspavati tako. Potem se je pa kar odstavil, iznenada.

Še zdaj se kakšno noč prav vrti po postelji, čeprav se ne zbudi popolnoma. Včasih malo odpre očke, me poišče, “parkira” nekako počez na meni in spi naprej. Včasih pove, proti jutru, da je žejen, ali da bi papal. Obvezno se predrami, ko ga lulat. Včasih se zbudi ves siten, nakar opazim, da je pleničko zelo dobro namočil, torej ga je lulat in se je predramil zato. Ne mara biti pokrit in včasih se prav težko premagam, da ga pustim odkritega – vedno potipam in v večini primerov je topel ne da bi bil kaj pokrit. Drugače zleze izpod odeje in se predrami zaradi tega. Vedno je nek konkreten vzrok, da se predrami, se pa vedno večkrat uspava sam.

Tako da – ni druge kot z dojenčkom spat, da mama lahko nalovi dovolj spanca. Lahko rečem samo to, da sem bila kdaj ponoči tudi jezna od neprestanega zbujanja, ampak še vedno se je izkazalo, da neupravičeno, da je imel otroček pač nek vzrok, da se ni mogel umiriti. In ni druge kot da starši potrpežljivo poskušamo ugotoviti, kaj je in biti tam za otroka. K sreči dojenje v večini primerov kar zaleže 🙂

Šele ko se je otrok odstavil, sem spoznala, kako velike potrebe po tekočini imajo. K sreči je takrat že sam znal povedat, da bi pil – in to je bilo kar naprej. Ponoči imam vodo kar pri roki, saj se še zgodi, da bi ponoči pil (od centalne kurjave suh zrak).

Zdi se mi, da je tako majhen otrok ponoči, ko se predrami, še čisto v nezavesti, kot da mu delajo le ta mali možgani. Ker – pomagalo ni nobeno božanje in prigovarjanje, šele ko se je podojil, je nekako “verjel” da je na varnem. Zdaj, ko je večji, pa v takih trenutkih že sam poišče toliko bližine, kot je rabi – se uleže zraven mene ali na mene ali mi da poljubček ali reče “mami” ali kaj takega. Kadar je prav hudo, ga pa še vseeno moram dvigniti in malo poguncati, in se šele tako umiri. A celo kadar zaspi na meni, se čez nekaj časa sam odmakne in sam spi naprej.

Tako da – večji ko so, več znajo sami povedati in lažje je.

Sicer ne vem, če je kaj v spodbudo tale primer, iz katerega se vam obeta še pol leta takih noči, pa še potem ne bo čisto mirno. Ampak morda vam bo v spodbudo to, da otrok vedno več komunicira, pa je zato lažje.

Aha pa še tole: pri našem sem ugotovila, da ne ve čisto dobro, kaj točno mu fali. Spočetka je vedno govoril “pi”, “pi” – da bi pil, tudi če je bil lačen. Zdaj se je že naučil, kdaj je lačen. Še vseeno pa dela “pi”, “pi”, tik preden zaspi. Tako da imava proceduro, da greva ene trikrat štirikrat v kuhinjo pit. Čeprav vidim, da naredi le pol požirka. Upam, da se bo kaj kmalu naučil, da je v resnici zaspan. Pri 11 mesecih čisto zagotovo ni vedel, kaj mu je, in je enostavno rabil pomoč.

Zdravo.

Ja, tudi naš se je zbujal vsake pol ure in dojil, ponoči mi je spal na rami, js pa sem ga nosila po stanovanju, ko je malo bolj trdno zaspal, pa sem se vlegla zraven in je kr spal z dojko v ustih. Nekaj časa je imel sredi noči budno obdobje in sva od 2-4,5 zjutraj knigice gledla. Pred tem pa je vstajal ob pol 5 zjutraj. In sva imela poleti zjutraj fajn prvi sprehod že pred 6, še v hladu. 😉 in je potem šel okrog pol 8 nazaj spat. Pri 9 mescih je bil 3 tedne vsako noč cel polulan, postelja cela mokra,… Ja, je blo kr pestro.
Potem pa sem okrog enega leta poskusila naslednje: Vsakič ko se je ponoči zbudil in vstal ali pa se začel kobacati po postelji sem ga lepo položila na hrbet in ob tem rekla:”ponoči spimo.” in sva dojila za uspavanje. Prve tri dni sva to ponovila 50x. Naslednje 3 dni sem ležala zraven njega in ko se je zbudil:”ššššš, ponoči spimo.” Če ni mogel zaspati, sva dojila. Po enem tednu takega treninga se sedaj zbuja 2-3x na noč, kar se zdi meni pravi luksuz. Čez dan prav tako razlagamo:”ponoči vsi spijo, igračke, mamica, oči, sonček,…” Med tem ni niti enkrat zajokal.

Spal še ni nikoli v svoji postlci, ampak sem do zdaj spala jaz z njim na običajni postelji v njegovi sobi. Sedaj pa spi sam (posteljo smo ustrezno zaščitili, da ne more dol zlesti), ko se zbudi grem tja, dojiva in spi naprej.
Lahko da jo tako zobki motijo. Ko našemu izraščajo dobi vročino, drisko in ga treba ponoči preoblačti po 5x, ker mu samo leti iz ritke in to blato je temno zeleno, smrdi in če bi ga pustili 2 minutke v tem, bi mu verjetno ritko “pojedlo”. Tako da imamo tiste 3,4 dni res pestro.
Naš še ni nikoli sam zaspal in tega od njega niti ne pričakujem še par let.
Pogumno!

Pozdravljeni, aleksej!

Žal mi je, da so noči za vas tako zelo naporne. Spomnim se našega 11m prvega fantka, tedaj je imel svoje najbolj intenzivne nočne šove, tako kot pri vas! No, zdaj smo pri četrtem v podobnem cirkusu, otrok še ni spal 5h v kosu, a zdaj to čisto drugače sprejemam in pač čakamo, kdaj bo bolje. Res pa je, da nimam naporne službe tokrat. Če ne veste, kako boste v službi po takih nočeh, res ni lahko.

Ste morda že poskusili s kakšno metodo v knjigi E. Pantley? Kaj pa, če bi vskočil očka? Zadnje čase smo imeli na forumu kar nekaj dobrih debat na temo nočnega spanja. Pravzaprav je ta tema redno na sporedu – razlog pa je čisto preprost – dojenčkom in malčkom je biološko dano tisto, kar je v naši kulturi postalno nesprejemljivo. Njihova narava je, da se zbujajo, ne le prvo leto, ampak mnogi tudi drugo, nekateri pa še dlje. V mnogih kulturah mamice zato spijo s svojimi otroki nekje 3-4 leta, preden se ponoči “osamosvojijo”, pa še tedaj seveda pridejo kakšne nočne težave, recimo žeja, pokrivanje, brisanje noska, bolezen, strahovi ali hude sanje… Ni enostavno, včasih je še teže kot služba. Poznam kar nekaj mamic, ki pravijo, da so se v službi oddahnile od naporne noči. No, če je služba zahtevna in stresna, doma pa čaka gospodinjsko delo, kaj lahko vse skupaj privede žensko v krizo. Upam, da imate vsaj doma kaj pomoči!

Ne, otroci se ne zbujajo kar tako, vedno je razlog, samo povedati ne znajo, kaj to je. Zobki so možni, poskusite lahko ponuditi tudi vodo. Metoda očka na pomoč ne deluje, ste rekli, morda poskusite s tem spet čez nekaj časa.

Odstavljanje včasih prinese spanec, drugič ne. Če otrok ne zmore zaspati brez sesanja, bo rabil dudo, stekleničko, nošenje, kar je včasih prav tako naporno ali celo bolj. Poglejte tukaj, ali bi katera od metod delovala pri vas. Odstavljanje z ljubeznijo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978884,1978888#msg-1978888

Pripenjam še nekaj povezav v pomoč. Dojenček se ponoči zbuja in doji:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981632 (10m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2119&t=2115 (10m, odstaviti?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6651087,6678602#msg-6678602 (11m, utrujenost)
Je res, da starejši dojenček ne rabi nočnega dojenja?
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979782 (6m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5881698 (5,5m)
Izkušnje – malo podpore pri spanju starejšega dojenčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6668437 (zbujanje, stres, utrujenost, izboljšanja spanja)
Kako do boljšega spanca:
http://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=37 (kratko o spanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (ne spi – smo ga razvadili?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
http://www.llli.org/llleaderweb/LV/LVAugSep03p88.html (angl. Happy Parents Guide)
Družinska postelja:
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/clanki/druzinska_postelja.htm Irena D., članek)
http://www.mothering.com/how-stats-really-stack-cosleeping-twice-safe (Mothering, angl. članek)
http://www.naturalchild.org/james_mckenna/ (raziskave o spanju, dr. James McKenna)