Med.Over.Net

Obporodno obdobje

Odgovarjajo: mag. Radmila Pavlovič, dipl. psih. • dr. Zalka Drglin, svetovalka • Nina Radin

Porod spremlja veliko sreče in tudi stisk. Izmenjajte izkušnje in se posvetujte s strokovnjaki o porodu, dojenju, skrbi za novorojenčka, čustveni izčrpanosti ...

mag. Radmila Pavlovič , dipl. psih.

Radmila Pavlovič

dr. Zalka Drglin , svetovalka

Zalka

Nina Radin

NinaRadin

Malo podpore pri spanju prosim

Default avatar

teenka83

Pozdravljeni,

ko sem rodila in imela težave z dojenjem, so mi bili vaši odgovori nadvse dragocena podpora. Zdaj se ukvarjam s problemi drugje, vendar zaupam vašemu mnenju, nasvetu, izkušnjam, vaše mišljenje in nežno materinstvo je blizu mojemu razmišljanju.

Težave imamo s spanjem in uspavanjem 6-mesečnika, ki je drugače zdrav, radoveden, zelo živahen in prijeten fantek. Že od rojstva je zelo malo spal, nikoli ni zmogel sam zaspati, tudi nisva z možem preveč vztrajala, ker nama metoda joka in razjokanja do spanja sploh ni blizu. Raje sva ga crkljala, zaspala z njim, mu dala dudo, ga dojila, dala v štorkljo in seveda tudi nosila, nosila, nosila, sploh ko je imel krče. Uspavanje pa je vedno težje, kot da ne bi maral spanja... Ma kaj, ne maral, kot da bi ga sovražil :-). Ne glede na kakšen način se trudiva z uspavanjem, vedno joče. Mogoče enkrat na deset uspavanj zaspi brez joka, drugače tudi v naročju, med nošenjem, med petjem, v vozičku...vedno še malo pojoče preden zaspi. Mene to tako "prizadane" - s stilu, ne glede kako se trudim biti dobra, nežna mama, moj fantek nikoli ni prav popolnoma zadovoljen. Saj vem, da je to otročje razmišljanje, ampak tako se trudim biti nežna, povezana mama, pa se mi zdi, da imam dojenčka s kar velikimi potrebami, ki me prej ali slej utrudijo.
Torej, nekaj podatkov: naš mali spi zvečer od kakih 22h ali 23h, do 8h zjutraj. Vmes se najmanj 2x doji. Spi pri meni, ima prav zraven moje svojo posteljico s spuščeno stranico, jogija prav skupaj, je vse kot ena velika postelja. Če noče biti tam na svojem delu, se prikobaca do mene ali ga vzamem k sebi, brez oklevanja. Zvečer imamo rutino, vedno ob 20h začnemo, da bi recimo ob 21h zaspal, da bi lahko jaz zvečer še kaj zlikala, študirala, bila z možem sama...kje pa, zaspi zares, ko greva midva spat. Do takrat, če mogoče uspe, da zaspi, se zbuja vsakih 15 minut, lahko pogosteje in hoče nekoga. Čez dan spi zdelo malo...recimo 4x po 20 minut. Itak nič ne naredim. Za teh 20 minut spanja rabi pol ure uspavanja, ne glede na to, da je včasih že tako zaspan, da komaj gleda.
Poskusila sva že vse - povezovalno starševstvo, nenehno pozornost, nošenje, odziv na vsako njegovo potrebo, poskusila dajat spat prej, kasneje, na tak in drugačen način, poskusila knjigo Otroško spanje - brez joka v sanje... Ni da ni, le tistega z jokom nisva in ne bova poskusila.
Čeprav me prime kak dan, da bi ga pustila se jokat v posteljici, ampak me mine, še preden to poskusim. To so le trenutki jeze, nemoči.
Včasih ko je tako zahteven, se razjezim na njega, ker me jezi, prizadene, da nič ne deluje, da se ne znam dobro odzvati na njegove potrebe. Potem imam še slabo vest, ker se jezim nanj. In vsi ti negativni občutki me prav razjedajo. Z možem sva kar usklajena in se oba trudiva po najboljših močeh, vendar sva oba utrujena, nimava nobenega časa zase, za negovati najin odnos.
Včasih se mi zdi, da več kot otroku nudim, več zahteva, da noče biti več nič sam in se igrati vsaj malo. Zelo je radoveden in ga vedno zanima, kaj mi delamo. Napreduje zelo lepo in sem res ponosna nanj, vem, da ima najino pozorno starševstvo tudi pozitivne učinke, vendar to spanje in uspavanje je za se zmešat...
Naj povem še, da se rad, lepo in veliko doji, da lepo sprejema tudi gosto hrano, redno odvaja blato, je zdrav, zobkov še nima, ko je sit in spočit, je zelo dobrovoljen, a hitro postane spet zaspan. Sploh čez dan - spi tistih 20 minut, je potem pol ure ok, potem spet postaja počasi siten in utrujen.
Če obstaja še kdo s takim otrokom, ki sovraži spanje, ki se noče in ne zna nikakor uspavati, če je še kakšen, že to mi bo v uteho :-))))
Hvala za mnenje, nasvet že vnaprej!
Vse dobro!
Tina
Default avatar

jtinca

Zdravo.

Joj, kako mi je to poznano. Sin ni hotel biti sam niti sekunde prvih 8 mesecev, kaj šele da bi spal sam. Ponoči se je dojil tudi 20x, zbujal zjutraj ob 5, ponoči sem ga po 2 uri nosila po stanovanju, da je spal na rami (ima 12 kil), potem je bil pri 9 mesecih 3 tedne vsako noč cel polulan, postelja cela mokra, jaz cela mokra in to vse v 20 sekundah. Pa smo vse preoblačili ponoči, sva se z možem tako zverzirala, da sva bila 2 min vse konec. Seveda pa ni zaspal nazaj, ampak sva se potem po 2 uri igrala, knigice gledla,... No sedaj pri 11 mesecih pa se stanje umirja. Začel je spati po 4 ure skupaj ponoči, podnevi pa spi sam od 8 meseca naprej. Tako da lahko diplomo napišem do konca. :)

Midva se tolaživa, da mnda bo spal 8 ur skupaj preden bo šou v osnovno šolo. Zaspal še ni nikoli sam (in verjetno še par let ne bo), zvečer ga uspavam z dojenjem, ponoči pa odvisno od situacije.

Tudi midva ne podpirava metode izjokavanja in je tudi ne prakticirava. So jo pri sosedu uporabljali ko je bil dojenček star 3 mesece. Groza. Meni je šlo na jok, ko sem poslušala malega lumpeka, oni so pa kr vztrajali. Pa je zdej star 9 mesecev in se še vedno cele dneve joče, pa ga kr pustijo. Moje mnenje je, da se morajo dojenčki veliko cartati, nositi, da se počutijo varno.

Res je, da smo nekateri blagoslovljeni z zahtevnimi otročki, ki pa nam to tako lepo vračajo, se smejejo vsakič ko nas vidijo, raziskujejo okolico, se počutijo varno in ljubljeno. Neprespane noči bodo pa tudi minile. ;)
Default avatar

Taši 81

Pozdravjena!

Ja, tudi jaz sem se že ukvarjala z vprašanjem, ali je še kje drugje tako, kot pri nas. Moja hčerka ima dobrih osem mesecev, prvo polovico leta je spala celo noč (zaspala je med dojenjem), zdaj pa je postala pravi ponočnjak. Zvečer se naje na flaško, potem se pa še malo dojiva, tako da lačna ni. Zaspati noče pred 23. uro, ponoči pa se zbuja in joka, dokler je ne vzamem v roke. Pogosto zaspi že, ko jo stisnem v naročje, včasih pa se hoče tudi malo pocartat z dojenjem (ja,pocartat, ker mislim, da ne poje ravno veliko). Če še na rokah ne zaspi trdno, se, ko jo odložim v posteljo, zopet zbudi in začne jokat,dokler je zopet ne vzamem v roke...in to se včasih ponavlja, ponavlja...Čez dan zaspi dvakrat do trikrat, včasih tudi po tri ure skupaj. Saj mi ni problem ponoči vstajat in jo pocartat,ampak se bojim, da se je že preveč navadila na to, pa še vedno težja je in jo že težko dolgo časa držim na rokah... Sem jo že tudi malo pustila jokati, vendar nimam srca, da bi pri tem vztrajala.
Drugače je velik dobrovoljček in zdrava, le ko je potrebno zaspati se pojavi problem (tudi čez dan ne zaspi kar sama od sebe, ampak jo moram nosit ali vozit v vozičku...).
Tudi jaz se tolažim s tem, da verjetno nisem edina in kar zavidam mamicam, ki otroka položijo v posteljo in sam zaspi. Verjetno sem sama kriva, saj sem jo tako navadila in bo kakšen nasvet, kako jo "odvaditi" od tega, zelo dobrodošel.
Ja, mamice, upam, da bodo naši malčki bolj pridno spali:)
Default avatar

LLLMojca

Pozdravljeni, Tina!

Najprej morda v olajšanje in da se prištejem zraven, tudi naš prvi otrok je bil tak sredi prvega leta, podnevi je spal malo ali le oddremal, ponoči pa se mi je zdelo, da ne bom preživela prvega leta. Ko smo ga zvečer dali v posteljico, ojoj, kakšna zabava, za zjokat ali za smejat, saj nisem vedela. Ne le, da ni šlo, še bolj se je razživel, božanje ali tapkanje ni prišlo v poštev, kakšno držanje za rokico neki, otrok na nogah, skakal, cvilil, pogosto je šla potem še vsebina želodčka po pižamici in postelji in ga je bilo treba preobleči, umiriti in nekako s težavo uspavati. Ko berem albuma za nazaj, vidim in kar včasih debelo pogledam, da saj pravzaprav ne spi nič drugače tudi naš četrti otrok in da pravzaprav niso spali nič dosti drugače vsi naslednji trije otroci, včasih so šli mirno spat, včasih pa je trajalo ure in ure, da so zaspali. Ampak zdaj se meni zdi, da spim povsem vredu in da tiste večerne ure preživimo čisto ok, čeprav otrok v bistvu lahko ob desetih še vedno razgraja na preprogi v dnevni sobi, ker je ob šestih malo oddremal. Hočem reči, breme materinstva je na začetku ali ko prvič dobimo takega intenzivnega otroka res hudo breme in stres in pri tem potrebujemo mamice veliko podpore in razumevanja ena druge!

Bi bilo možno, da je fantek že preveč zaspan, ko ga dajete spat? Ali da bi bil mogoče še razigran in ga razjezi, ko ga dajete spat? Poskušate menjati ure, načine, zgubiti nimate kaj. Čas pa bo vse hitro uredil in spremeni. Prvo leto je težko, včasih tudi drugo. Redki otroci imajo težave tudi kasneje, čeprav mnogi potrebujejo skupno spanje oz. neko obliko bližine tudi kasneje, nekako 3-4 leta.

Ste poskusili, da bi ga dali spat leže? Ena mamica pravi, da je priklopila posteljico brez stranice k svoji postelji, dala otroka v svojo posteljico, se ulegla pol na svojo in pol na otrokovo in ga podojila, ko je kazal znake utrujenosti. Otrok s e je tako počasi navadil na posteljico, mama pa se je samo odmaknila in je odpadel ritual odlaganja. Ko je otrok razgrajal, ga je dvignila in sta bila raje še malo pokonci ali pa se je otrok igral, mamica pa je še kaj postorila.

Jaz včasih otroka med popoldanskim spanjem kar v naročju držim, tako se ne zbudi in se dobro naspi, če bi ga odložila, bi bil pa hitro buden, včasih ga zbudi hrup, drugič je povsem mir in se vseeno zbudi. Med tem sedim na kavču in berem. Ker veliko berem, je to tudi zame dragoceni čas. Nihče me ne moti, otroka, če se zdrzne, samo potolažim, da sem tu, malo zazibam, obrnem in spi dalje pomirjen. Ko se zbudi, je svež in nikoli siten, jaz pa sem tudi vesela, ker mi je uspelo prebrati kaj novega, ko tako ali tako nisem mogla početi drugega.

Nekaterim mamicam zelo pomaga, če postorijo večino stvari tedaj, ko je otrok buden, saj čas, ko končno zaspi, pripada samo njim in partnerju. Prej pospravimo, se umijemo, otroka popazi partner ali pa ga, če je prostor, kar v stolčku za hranjenje peljemo seboj v kopalnico.

Vse povezovanje z otrokom, ves čas, energija in ljubezen, ki jo vlagate vanj, se vam bo povrnila. Razumljivo je, da ste kdaj jezni na otroka, sploh če ste utrujeni, tako se kdaj počuti čisto vsaka mama.

Še nekaj povezav, morda ste jih že našli sami - ko bo čas.
Sodobni pogledi na spanje dojenčka in malčka: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929
Dojenček nič ne spi čez dan:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979448 (5m)
Kako do boljšega spanca:
http://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=37 (kratko o spanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (ne spi – smo ga razvadili?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
http://www.llli.org/llleaderweb/LV/LVAugSep03p88.html (angl. Happy Parents Guide)
Večerno uspavanje malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?46,4655212 (predolgo čuje)
Intenziven otrok:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980796 (4m, zelo živahen, ves čas hoče biti v naročju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5761770 (5m, podnevi in ponoči v telesnem stiku)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6209923 (5,5m, jok, nemir)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6314854 (1m, 9m)
http://www.llli.org/NB/NBfussy.html (angl. povezave; Fussy, High-need Baby)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5930275 (7m, nenehno bi se dojila, kriza v družini)
Družinska postelja:
http://med.over.net/klinicne_stroke/por ... stelja.htm Irena D., članek)
http://www.mothering.com/how-stats-real ... twice-safe (Mothering, angl. članek)
http://www.naturalchild.org/james_mckenna/ (raziskave, dr. James McKenna)
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

teenka83

Pozdravljeni,

hvala za vse odgovore, spodbude, ideje in tudi pripete linke, sem si nekaj pogledala, ostalo pa, ko bo čas.
Ironija življenja me vedno znova preseneti in tudi tako se je zgodilo, da ravno zdaj 2 tedna sin čez dan kar naenkrat več spi. Očitno sem morala potožiti na forumu, da je stvari vzel resno. :-)
Našla sva en ritual, ki ga je očitno sprejel, našla sva en kotiček v dnevni sobi, ki ga uporabljava za uspavanje in se čez dan vedno uspavava tam... Zdaj je sicer prehlajen in imam občutek, da tudi zato želi več počitka, vendar upam, da bo navada ostala tudi po prehladu. Zdaj ga je edino začel tako sračkati, da zvečer potem ne zaspi do 23h, ali celo do polnoči in se zabava v postelji, potem pa zjutraj spi do 10h. Moram malo pogruntati, kako mu obrniti te ure, da bi šel spat raje okrog 20h, 21h, pa tudi če potem zjutraj prej vstaneva.
Ugotovila sem že, da ga je zelo težko uspavati, če je preveč utrujen, zato moram ob prvih znakih utrujenosti vse drugo pustiti in najprej njega spravit spat. Z dojenjem pa ne gre, to njega žal ne uspava in to že dolgo ne. To je mogoče delovalo prvi mesec, dva.
Zelo me je potolažila vaša izkušnja, da je pri prvem otroku težko in naporno in da pri naslednjih ni več tako, pa tudi če so enako zahtevni. To mi je v neverjetno tolažbo. Pravzaprav vem, da moram sama najti načine, ritme, rutine..., ampak vsaka izkušnja drugih mamic takooooo zelo pomaga in pomiri.

Še malo za hec - ko je spal prvič čez dan eno uro, nisem imela pojma, kaj bi sama s sabo. Kar gledat sem ga hodila, kdaj bo vstal. :-)
No mogoče pa se nam le obrača na bolje.

Lep pozdrav in hvala še enkrat za vse!
Default avatar

teenka83

Pozdravljeni,

še eno vprašanje bi pripela kar tu zraven, ker se navezuje na to naše spanje. Zdaj se je zgodilo, da je 2 noči zapored sin spal malo več kot ponavadi - tako da je v bistvu en obrok proti jutru (okrog 4h, 5h ponoči) spustil in se potem dojil šele ob 7.30h ali celo kasneje. Pričakovala bi, da bojo moje dojke kaj bolj polne, če se 5 ali več ur ne bo dojil, vendar se sploh ni poznalo. Občutek je bil ravno tak, ko če bi se ponoči "redno" dojil. Sama si razlagam to tako, da je verjetno že prej ponoči bolj malo popil in se bolj pocrtal z dojenjem oz. uspaval. Upam, da to ne pomeni kakšnega pomanjkanja mleka... Drugače sin že je gosto hrano 2 obroka, čez dan se pa še vedno veliko doji, je veliko polulan in pokakan, tudi ko pije in se odmakne od dojke, vidim da je ves od mleka okrog ust. To bi že moralo biti v redu, ne?
Opažam tudi, da je začel bolj trdno spat, saj ga lahko v spanju premaknem in se ne zbudi. Danes ponoči sem mu celo nos čistila, takrat je jokal, potem pa spet potonil v spanje kot da se ne bi nič zgodilo. Upam, da ostane tako, saj sem vsa blažena zdaj s tem spanje. Je pa to par dni zdaj, vem, da se lahko spet vse obrne.

lep pozdrav,

Tina
Default avatar

LLLMojca

Tina, po občutku v dojkah se ne ravnamo, ne pokaže nam nič o tvorbi mleka, ker je vse odvisno od aktivnosti otroka, kako lahko pride do dovolj mleka. Mama z napetimi dojkami ima lahko slabega sesalčka, nekatere mame, sploh pri zagretih sesalčkih, nikoli nimajo napetih dojk. Če dobro, lula, kaka, napreduje in se razvija, potem občutek dojk ni pomemben.

Ste že brali to? Mehke, mlahave dojke:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5578924 (preveč dojenja, dojki se na otip ne napolnita)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6166769 (3m, mehke dojke, je še kaj mleka?)

Te skrbi imajo večinoma mamice 2-3m dojenčkov, a tudi kasneje niso redkost. Velja za vse.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

tanči32

Pozdrav!

Teenka83 - sem prav vesela, da ne trpim samo jaz :). Malo heca. Ampak, res, ne vem, ali imam samo jaz tako smolo, da vsi otroci - razen našega, seveda, - ki jih poznam so spali ali spijo cele noči, pridno tudi podnevi. Naš pa ne in ne. Star je 7 mesecev in zadnji mesec je norišnica. Že od začetka je tako podnevi kot ponoči spal veliko manj kot otroci prijateljic, ponoči se je zbujal pogosteje. Ampak zadnji mesec je pa res katastrofa. Kot praviš ti; podnevi zaspi nekajkrat po 20-30 minut, zbudi se siten ali pa siten postane kmalu zatem. Očitno je nenaspan. Ponoči (ta se zanj konča med 4.30 in 5.00) spi maksimalno 3 ure v kosu, pa še to samo eno rundo in to na res dobro noč, običajno pa se zbuja na manj kot eno uro. Dude ne mara, nošenje zaleže, da zaspi, ampak potem ga ni in ni mogoče odložiti v posteljo, katerokoli posteljo, najino ali njegovo. Očitno bi morala jaz spati stoje z njim v naročju. Mularija! Edino dojenje "pali", zato se pač 1000-krat dojiva. Ne morem in ne morem ugotoviti, v čem je problem. Spreminjam sestavo, razporeditev in količino obrokov GH in število oz. pogostost podojev podnevi, pa ni nič bolje. Sem mislila, da je lačen in sem mu kosilo prestavila na kasnejši čas, bližje večerji, pa ni bilo nič bolje. Sem nato mislila, da je preveč sit in mu hrana ponoči preveč obremenjuje želodček ter sem zato ukinila mlečno kašico pred spanjem in sva se le dojila, pa ni bilo nič bolje... Vse skupaj me izčrpuje, fizično in psihično... Res je težko. Še zlasti, ko mi kakšna prijateljica toži, kako je utrujena, pa ji otrok spi po 12 ur ponoči, ima pa občasne "grozne" noči, ko se "mali hudiček" enkrat ali bognedaj dvakrat zbudi! Mislim! Sem se kar začela izogibat takih prijateljic. In vsi so seveda zelo pametni, kaj vse delam narobe... Se počutim kot najbolj nesposobna mami na svetu, niham med jezo in obupom.

Zdaj sem napisala cel roman. Vem, da ti nisem prav nič pomagala, spihala pa sem se. In mogoče, mogoče mi bo lažje. Morda pa tudi tebi. Nisi edina. Dva sva ;)
Default avatar

jtinca

Zdravo.

Mogoče bo tole pomagalo za dnevno spanje:

naš zaspi na veliki postelji (uspavan z dojenjem) in potem se jaz lepo umaknem, on pa spi. ko se po pol urce zbudi in seveda še ni spočit, se hitro uležem zraven, malo podojiva če želi, ponavadi pa pomaga že rokica na hrbtu (spi na trebuhu). To ponoviva včasih tudi 3x pri dnevnem počitku (spi 1,5-2uri). Včasih pa tudi mene malo zmanjka zraven. ;)
Default avatar

teenka83

Jtinca, pri nas žal dojenje ne uspava (več), drugi del tvojega nasveta pa jaz zdaj pridno preizkušam in vztrajam da zaspi nazaj, če vidim da je še zaspan in zdaj po novem potegneva en dnevni spanec na 1,5 ure.

Tanči32, to pa itak ful pomaga, da veš, da je še kdo z enakim problemom, pa tudi če se sliši malo škodoželjno :)) Tanči, kaj pa zobki, so že? Čas glede na starost bi bil ravno pravi. Naš jih še nima, bomo videli, kako bo to vplivalo. Drugače pa sem jaz zdaj poskusla, ko ga dam podnevi spat, da ga obložim s tistimi valji, ki jih je imal kot novorojenček, da je spal na boku. In zgleda da mu to ful paše, da ga nekaj stiska spredaj in zadaj in kar lepo odspi tudi do 1 uro brez zbujanja na boku. Imam pa jaz taka dva valja, ki se z ježkom pritrdita na podlago, da jih ne more razmetat proč, če se kaj premika. Aja, pa nisem 100%, da so zdaj res ti valji krivi za spanje...časovno pač to zdaj spovpada. :)
Aja Tanči32, tudi od mojih prijateljic spijo, razen od ene, pa se s tisto neverjetno več družimo kot z drugimi :))) Da si malo potarnamo :)) Ti kar še kaj piši. Aja, kaj pa si ti že kaj poskusila, imaš še kako idejo zame?
Aja, še eno stvar sem se spomnila, našega rižek ful zapira in če je bolj zaprt ga zgleda boli trebuh in ful slabše spi.
Bomo doktorirale s tem spanjem ;-)
Lp
Default avatar

tanči32

Ojla!

Jtinca: tudi jaz ga včasih, ko res ne gre drugače, čez dan dam na mojo posteljo in podojim ter se nato odmaknem in ga spet podojim, ko se zbudi. Vendar večinoma to ne pomaga, da bi spal dlje ali zaspal nazaj. Pa tudi je že toliko mobilen, da je resna nevarnost, da bi padel dol, ko se zbudi. Je kot gosenica, povsod se "zvleče" in to blazno hitro.

teenka83: mene najbolj ubija nočno nespanje. Podnevi je zadnje dni spet dobrovoljen, čeprav ne spi nič dlje kot prej. Noči so katastrofa, današnja je bila ena najhujših. Poskusila sem že veliko. S hrano oz. podoji, kot sem že pisala, do tega, da sem mu zvečer namazala dlesni in en večer celo dala Calpol, če ga slučajno matrajo dlesni - nič bolje. Zobka ima sicer dva. Zadnje noči je večinoma v moji postelji, pa ni nič bolje. Samo vstati mi ni treba in ga odlagati, spimo pa vseeno ne. On bi spal v naročju, po možnosti priklopljen na dojko. To je edini način, da spi. Rižka praktično ne dobiva; zvečer mu zdaj dajem kar polento, za kosilo pa krompirček, proseno kašo. Ni videti, da bi imel krče, niti alergij. Ne vem, res ne vem. Saj če bi vedela, da bo trajalo en mesec, dva in potem minilo, bi še šlo, bi potrpela. Ampak občutek, da tega ne bo konec pa res ubija...

Tudi jaz se priporočam za nasvete, čeprav vem, da ni zlatega pravila in pri vsakem deluje kaj drugega. Ampak, če misliš, da bo nekaj pa le pomagalo, imaš malo več volje.

Hvala, moje sotrpinke.
Default avatar

Datelj

Joj, jaz sem pa ravno razmišljala, da bom tukaj postavila vprašanje o tem nesrečnem spanju oz. pomanjkanju le-tega. Pri nas je slično, mali star 9 mesecev, spimo skupaj, ker drugače ne bi bilo nič od spanja. Zbuja se na maksimalno 3 ure, minimalno 1,5 in se skoraj vedno želi dojiti. S tem, da se doji tudi čez dan, ima dva manjša obroka goste hrane. Drugače vse ok, zdravje štima, po teži napreduje, zobke ima štiri, peti bo lihkar ven pokukal.

Tudi jaz več ne vem, kaj bi in sem poskušala vse možno: kašico zvečer, pa tik pred spanjem, madonca še celo umetno mleko sem probala, če bi ga tista ena flaška pred posteljo nasitila, in še žitarice sem vtaknila not, nak. Zdaj ali je stvar v tem, da sem izbrala bio nadomestek na osnovi kozjega mleka in pač ne deluje enako kot konvencionalni na kravjem mleku, ali pa pač ni zaleglo niti pike, pojma nimam. Sicer tudi nasplošno zelo nerad sprejme flaško in sem poskusila samo nekajkrat.

Čez dan spi 2-3x, zelo različno, od 20 minut pa do 1,5 ure. Spat gremo ob ene 22ih in se - z vsemi zbujanji vmes pač - dokončno zbudi nekje ob 9ih. Pri nas je sicer še en faktor zraven, namreč navajamo se biti brez plenic (pri 3,5 mesecih sem začela z določeno mero 'elimination communication') oz. na kahlico in mali je dejansko prišel do te točke, ko se za lulanje zbudi. Seveda pa potem želi dojko, nakar ima znova kaj za polulat čez par ur...in tako v nedogled. Se mi zdi, da bi rešitev lahko bila v tem, da ukinemo ali močno omejimo število nočnih podojev, vendar kako to narediti v mansardnem enoprostorskem stanovanju, brez da bi zbudila partnerja? :( Trenutno sem tudi sama precej obupana glede tega, sploh zato, ker moram nujno napisati diplomo v naslednjih treh mesecih (in to ne tako šalabajzersko, ampak kvalitetno) in kar ne vidim, kje bom našla čas pa energijo za trening spanja. S tem, da bi ga pustila jokat, pa ne želim niti poskusiti, ker vem, da ne bo delovalo - preverjeno v drugih situacijah in me preprosto povozi s svojo vztrajnostjo in živo ipiko.

Vsekakor, punce, niste edine. ;) Tudi jaz poslušam od prijateljic, kako jim otroci lepo spijo čez celo noč, vendar so vsi ti otroci hranjeni z nadomestnim mlekom oz. ena dojena in dobi flaško umetnega mleka pred spanjem. In če že lahko izbiram, raje dojim.
Default avatar

jtinca

Zdravo.

Tanči32: pri prijateljici tudi ni punčka nič spala dokler je ni dala ponoči v to vrečo za spati (namesto kovtrčka) in od takrat naprej spi cele noči. Pri nas to ni delovalo, ker se naš ponoči vrti in obrača, pa brca in najraje spi na trebuhu.
Vem, da je to nočno bedenje zeeelo utrujajoče. Za tolažbo naj povem, da mine. Pri nas se je situacija začela izboljševati 12. mesec. Sedaj se ne zbuja več vsake pol ure, ampak ene 4x na noč. S tem da imava obvezno eno nočno bedenje okrog 2 zjutraj, ki traja od ene ure pa do dveh ur in pol. Jaz se včasih ko zaspi na rami in ga ne morem odložiti, ker se takoj zbudi, uležem na hrbet, on pa spi na meni. Sicer sem ta čas budna, ga pa vsaj ne rabim nositi naokrog (pri 13 kilah kr hitro začne križ boleti). Ko se umiri in začne čisto plitko dihati, pa ga lepo spustim na stran, malo dojiva in spi naprej.

Pogumno!
Default avatar

LLLMojca

Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

Natašaaa

Pozdravljene,
tudi sama iščem tolažbo, nasvet, rešitev na netu in opažam, da nas je nekaj takih, ki se ubadamo z isto težavo. Čeprav roko na srce se kdaj počutim čisto osamljena v tem "problemu" nespanja. Sinček ima 7 mesecev in mi že od začetka nikakor noče spati ponoči. Prva dva meseca mi je spal izključno na rokah po 15 min v kosu. Pri dveh mesecih je potegnil na dve urce v kosu s tem, da je to le prvi kos spanja, vsa ostala prebujanja so bila na 1h. Samo dvakrat je potegnil v 5 urc v kosu in to je bilo čudovito. Zelo sem izčrpana in kakšen dan se mi zdi da ne bom zmogla vsega skupaj. Partner pomaga kolikor lahko ampak nočnega spanja ti ne nadomesti nič. Zdi se mi, da me razen kake prijateljice, ki ima podobno težavo nihče ne razume. Družim se tudi z ostalimi mamicami ampak vsem dojenček prespi celo noč že od začetka po 10-12h, meni se zdi to mission impossible. Počutim se nemočno in velikokrat imam občlutek, da nekaj ne delam prav. Od vse utrujenosti, ko kakšno noč res ne spimo sem kot kak zmaj in trpi tudi odnos s partnerjem. Najhuje mi je pa, ko me ne razumejo ženske-mamice, ki so pravijo same dajale to skozi in pravijo ah sej bo mimo češ to pa res ni taka stvar, važno da je zdrav. V krizi potrebuješ kako tolažilno besedo in razumevanje ne pa, da ti dajejo občutek da pretiravaš. Seveda je najpomembnejše, da je otrok zdrav ampak tudi jaz kot človek potrebujem počitek.
S partnerjem nimava niti minute časa, da bi zvečer, ko pride iz službe poklepetala ali se sprostila. Naš mali gre spat različno kakšen krat ob 21h, drugič ob 22h, običajno ob nošenju. Zbudi se čez cca. 50 minut, da ga podojim in potem tako dalje celo noč...s tem da se zna razbuditi in potem je hudič ene 2 do 3h se ne uspava nazaj. Že nekaj dni uvajam metodo Pantleyeve Brez joka v spanje, vendar se mi vsako krat ko ga hočem odložit prebudi in to lahko traja tudi 2h. Še zadnje atome energije poskušam usmeriti v izboljšanje spanja in ne vem če mi bo uspelo.
Default avatar

Natašaaaa

Pozdravljene,
tudi sama iščem tolažbo, nasvet, rešitev na netu in opažam, da nas je nekaj takih, ki se ubadamo z isto težavo. Čeprav roko na srce se kdaj počutim čisto osamljena v tem "problemu" nespanja. Sinček ima 7 mesecev in mi že od začetka nikakor noče spati ponoči. Prva dva meseca mi je spal izključno na rokah po 15 min v kosu. Pri dveh mesecih je potegnil na dve urce v kosu s tem, da je to le prvi kos spanja, vsa ostala prebujanja so bila na 1h. Samo dvakrat je potegnil v 5 urc v kosu in to je bilo čudovito. Zelo sem izčrpana in kakšen dan se mi zdi da ne bom zmogla vsega skupaj. Partner pomaga kolikor lahko ampak nočnega spanja ti ne nadomesti nič. Zdi se mi, da me razen kake prijateljice, ki ima podobno težavo nihče ne razume. Družim se tudi z ostalimi mamicami ampak vsem dojenček prespi celo noč že od začetka po 10-12h, meni se zdi to mission impossible. Počutim se nemočno in velikokrat imam občlutek, da nekaj ne delam prav. Od vse utrujenosti, ko kakšno noč res ne spimo sem kot kak zmaj in trpi tudi odnos s partnerjem. Najhuje mi je pa, ko me ne razumejo ženske-mamice, ki so pravijo same dajale to skozi in pravijo ah sej bo mimo češ to pa res ni taka stvar, važno da je zdrav. V krizi potrebuješ kako tolažilno besedo in razumevanje ne pa, da ti dajejo občutek da pretiravaš in te gledajo kot da nekaj ne delaš pravilno. Seveda je najpomembnejše, da je otrok zdrav ampak tudi jaz kot človek potrebujem počitek.
S partnerjem nimava niti minute časa, da bi zvečer, ko pride iz službe poklepetala ali se sprostila. Naš mali gre spat različno kakšen krat ob 21h, drugič ob 22h, zmeraj ob nošenju ali dojenju. Zbudi se čez cca. 50 minut, da ga podojim in potem tako dalje celo noč...s tem da se zna razbuditi in potem je hudič ene 2 do 3h se ne uspava nazaj. Že nekaj dni uvajam metodo Pantleyeve Brez joka v spanje, vendar se mi vsako krat ko ga hočem odložit prebudi in to lahko traja tudi 2h. Še zadnje atome energije poskušam usmeriti v izboljšanje spanja in ne vem če mi bo uspelo. Hvala moderatorki in vam, da se ne počutim osamljena.
Default avatar

animika

Heh, niste edine ... še ena se javlja! Naš mulček je začel "sovražiti spanje" pri 4./5. mesecu in še zdaj, ko ima 17,5 mesecev, še ni prespal noči. Oz. jo je - enkrat! In to na noč, ko se je zgodil lunin mrk na zimski solsticij, kar se menda zgodi na nekaj sto let - tako da spanja celo noč v kratkem še ne pričakujemo :)))

Meni je uspavanje čez dan pobiralo vso voljo in zaupanje vase. Vedno se je drl ko jesihar! Zaspan, da je komaj gledal, spat pa ne in ne. Ko mi je končno uspelo, je spal zelo kratek čas in se skoraj vedno zbudil tečen in še vedno utrujen. Probali smo menda res vse, kar se je dalo. Sploh ne bom naštevala, ker je preveč in ker so bile ene stvari že prav smešne. Buden je bil največ dve uri skupaj. Po prve pol ure, ko je bil še nekako dobre volje, je že začel postajati utrujen in potem je bilo vse do spanja eno samo matranje, kako ga uspavat. In včasih, ko sem že sama dol padla od vsega skupaj, je potem spal celih 10 minut. Obup.

Ne verjamem, da je bilo dojenje pri nas kak poseben faktor pri spanju. Mali se je nehal dojit pri 15. mesecu, verjetno zato, ker sem ponovno noseča in mu mleko ni več dišalo. Od takrat ne spi nič drugače kot prej.

V tolažbo - vse mine :))) Nekako pri 9. mesecu tam do 11. je postalo uspavanje čez dan lažje in tudi spat je začel "daljša" obdobja skupaj. Včasih celo po 2 uri, da sem ga hodila preverjat, če je še živ. Ponoči se je še pri enem letu zbujal od 5x-8x, vsaj 3x sva se še dojila. Da ne pozabim omeniti, da že od malega vstaja zgodaj, ampak res zgodaj - rekord ima ob 3.30, običajno pa ok. 5h. Zvečer zaspi ok. 19h, kar je zame odrešujoče. Mislim, da me je to rešilo :))) Do njegovega 7. meseca sem šla čisto vsak večer z njim spat ob 19h. Nič nisem zamudila, sem se pa vsaj malce spočila. Zjutraj je z njim vstajal mož, da sem sama lahko potegnila še kako urico.

V glavnem - po svojih izkušnjah lahko rečem, da za (ne)spanje naših malčkov v glavnem nismo odgovorne mame. Jaz nisem počela prav nič drugače, sinko je enostavno začel spat bolje sam od sebe. Mislim, da je moral nekako dozoreti. Tistim, ki imajo otroke, ki spijo cele noči že od začetka, vedno rečem, naj le uživajo :) Jaz pa upam, da bo naš prihajajoči član sodil med takšne ... Če ne bo, bo pa vseeno lažje, saj smo že vajeni :)))
Default avatar

bibibibi

Pa da še jaz dodam svojo izkušnjo...

pišete nekatere kako zelo ste izčrpane in zelo dobro vem kaj to pomeni. Prva hčerka nam je dala vetra in po res skrajnem zbujanju sem začela delati črtice za vsako bujenje - če se prav spomnim, jih je bilo v najhujših obdobjih več kot 20!!! Po pol leta takega tempa, imela je tudi hude krče in sva jo praktično večino časa prenosila in si izmenično hodila bistrit glavo s kratkimi sprehodi, da sva preživela.. res je bilo hudo, ker je res glasno kričala, ni jokala. No in po pol leta in po sto prebranih nasvetih, nisva mogla nič drugega kot da jo pustiva jokat. Bilo je grozno, trgalo se nama je srce, ampak nekaj sva morala narediti tudi za naju, saj sva bila popolnoma izčrpana. In po enem tednu se je ta deklica zbujala samo še po 1-2krat!! Pomagalo je in ni mi žal za to odločitev in sedaj po skoraj 7 letih vem, da ji s tem nisem naredila nič hudega in da tudi ta metoda ni napačna, samo sliši se pa res kruta.
Veliko smo jo prenosili, ljubkovali, občutka pomanjkanja ljubezni sigurno ni dobila in ga tudi sedaj ne. Hočem samo povedati, da pomislite tudi nase... če zmorete. Pri prvem otroku je to res težko.
Sama sedaj pri tretjem vse delam veliko lažje in malega brez slabe vesti pustim po par minutk pojokati, da vidim ali samo testira mojo potrpežljivost ali mu je res hudo... tisti pravi jok seveda ni težko prepoznati in takrat zaspi tudi z drugačnim uspavanjem, v veliki večini pa je to samo njegov protest, njegov način uspavanja. Ponoči se potem zbuja, tudi večkrat in sama vem, da bo lažje, ko se bom odločila za ukinitev nočnega dojenja kar se je že obneslo pred mesecem... enkrat smo že poskusili, potem pa je zbolel... nekaj noči je enostavno prevzel mož in ker me otrok ni vohal, se je zelo hitro pomiril in zaspal nazaj... Je pa res, da je veliko odvisno tudi od otrokovega karakterja.
Želim vam in nam veliko prespanih noči!
srečno!!!
Želim vam veliko prespanih
Default avatar

Datelj

Pravkar sem naletela na en zanimiv članek z nasvetom, kako pripraviti otroka na nočno spanje, s tem, da govori o otrocih, ki so starejši od enega leta in to večkrat poudari. Kar mi je še zelo všeč, za to metodo otroka ne rabiš prestaviti iz družinske postelje, če spite skupaj.

Jay Gordon, Sleep - Changing patterns in the family bed

Všeč mi je tudi to, da mi je dal članek občutek, da so za zdaj stvari takšne kot morajo biti in ker spanje skupaj in nočno dojenje pač res najbolje funkcionirata, bomo to prakticirali vsaj še te tri mesece in potem po občutku začeli trenirati nočno spanje. Je pa res, da zdaj ko berem še ostale izkušnje, vidim, da sploh ni tako hudo s tem nočnim zbujanjem in dojenjem, bi pa seveda bilo mnogo hujše, če ne bi spali skupaj.
Default avatar

jtinca

Nam pa je uspelo, da ponoči spimo. In to brez joka. Sicer se še vedno zbudi 2-3x in doji, a potem zaspi nazaj. Spi pa od 7 zvečer pa do 6 zjutraj.
Tri noči sem ga vsakič ko se je zbudil in se začel kobacati po postelji ali pa se je vsedel, lepo položila na hrbet in ob tem mirno rekla: ponoči spimo. Lepo sem se vlegla zraven in sva vsakič dojila za uspavanje. To sem ponovila mnda 50x. :)

Naslednje 3 dni sem spala zraven njega in ko se je prebudil :šššššš, ponoči spimo, pa je lepo položil glavico nazaj na jogi in spal naprej. Če ni mogel zaspati, sva dojila za uspavanje.

Zvečer pred spanjem, ko pospravljamo igračke, razlagamo: Ponoči igračke spijo, pa mamica in oči ponoči spita, ponoči vsi spijo,.. .
In to je to. Je pa res, da mora otrok določene stvari razumeti. Če bi to poskusila pri 8 mesecih ne vem ali bi uspelo. Pri 1 letu, pa je šlo brez najmanjših problemov.