Pozdravljeni!

Imam 11,5 mesecev starega dojenčka, ki ga uspavam z dojenjem in nošenjem. Tudi ponoči se zelo pogosto zbuja-nikoli ne spi dlje kot 2 uri v kosu-in takrat ga pomirim samo z dojenjem (sam se ne zna umiriti in zaspati nazaj, saj se kar v polsnu vstane in potem začne jokati). Zaradi tega so me pričele zelo boleti bradavice, pa tudi zelo pogosto vstajanje ponoči je utrujajoče. Ker grem po praznikih v službo, bi rada nekaj ukrenila glede njegovega spanja, saj bom drugače v službi razvalina. Razmišljala sem, da bi ga ponoči prenehala dojiti in da bi ga nosil očka (čeprav vem, da bo v tem primeru veliko joka, saj je ponoči zadovoljen le z dojko) – da bi se odvadil dojenja ponoči.
Zelo bi bila vesela kakšnih vaših predlogov kaj ste storile, da je dojenček začel dlje spati v kosu. Že vnaprej najleša hvala.

draga obupana mamica,

najprej: zdrži še malo, saj bo minilo to obdobje! vem, vem, brezmiselne besede se zdijo, a ti iz svoje izkušnje povem, da je res… tudi na tem forumu sem namreč iskala pomoč zaradi istih težav: zbujanje tudi na 45 minut, ni hotel spati brez dojenja, mene pa je postajalo vse bolj in bolj strah službe… povem ti lahko le, kaj smo delali mi, morda pride kaj prav.

ker se je pri nas to intenzivno nočno zbujanje in dojenje začelo okrog 4. meseca, sem kmalu uvedla skupno ležišče: ob posteljico od otroka, ki ima svojo sobo, sem postavila na tla spalno blazino (roll-up. širine 140 cm, da je udobno). čez dan služi za igranj, ponoči pa je to nadomestna postelja. sama namreč takrat nisem želela ukiniti nočnega dojenja, zato je bila najbolj elegantna rešitev to, da sem spala ob otroku. tako se on ni čisto do konca zbudil, hitree je zaspal nazaj, jaz sem pa tudi vsaj dremala med dojenjem… vem, veliko je nasportnikov tega, ampak nam je pomagalo. tam nekje do prvega rojstnega dneva je to uspevalo, zgodilo se je celo, da je spal do 5 ur v kosu. nekje okrog 9, 10. meseca smo uvedli tudi to, da zvečer na dojki ni več zaspal, ampak je lahko le zadremal, potem pa ga je prevzel in uspaval ati.

okrog prvega leta sva začela s partnerjem (tudi zaradi prihajajoče službe) prakticirati deljeno spanje – prvi del noči je malega čuval on, v drugem delu sem prišla jaz. tako sem se uspela vsaj malo naspati, otrok pa se je tudi ponoči navadil na atija. in vsakič, ko se je zbudil, sva mu najprej ponudila za piti vodo – vsaj v polovici primerov jo je popil nekaj požirkov…
zdi se mi, da je ravno to, da je takrat, ko se ne zbudja zaradi lakote/žeje, pa ko se še ni čisto naspal (torej v prvem delu noči), ob njem še nekdo razen mame, ključno. ker takrat to tudi sprejme, lažje kot takrat, ko je res kriza… istočasno je mali tudi vse več in več spal v svoji posteljici, ker se je tudi manj zbujal. in danes – če je le zdrav – tudi bolje/dlje spi, če ne leži ob katerem od naju.

z vrtcem oziroma vrnitvijo mame v službo običajno pride tudi do sprememb pri dojenju: pri nas je bilo prvih nekaj tednov tako, da je mali dobesedno visel na meni in bi se ves čas dojil. sčasoma pa je to izzvenelo, zdaj čez dan niti ne išče več dojke. in – verjela ali ne – od vrtca dalje ponoči bolje spi, pa tudi čez dan tam spi več kot je doma…

kje smo danes, pri skoraj 19 mesecih? za nami je celo nekaj v celoti prespanih noči, dojenja ponoči ni več, zbuja pa se skoraj obvezno ob 5h – in če ni zraven mame, da se še malo carta, bo takrat tudi vstal 🙂

če me vprašaš, kaj bi za nazaj naredila drugače, če bi lahko: le to, da bi še hitreje zvečer za uspavanje uvedla atija. ker vse ostalo vsaj pri nas sledi tej spremembi. drugega pa ne bi spreminjala, vsem neprespanim nočem navkljub.
danes, ko ne dojim več (mali bi sicer vsake toliko čez dan še malo cucljal, a mleka ni), je spomin na ta nočna stiskanja lep. res pa je, da sem obenem vesela, da je spomin… verjetno s tem povem vse.

še to:
– za bradavice je meni pomagal lanolin, so resnično manj razdražene
– če te zanima kaj več o spanju (ker je to vezano na dojenje ponoči), pa priporočam v branje dve knjigi: E.Pentley, Brez joka v sanje in T.Byron, Moj otrok po moje

upam in želim ti, da vam novo leto prinese več prespanih noči 🙂

Jaz imam 11 mesečno punčko, ki je začela spati ponoči. Morda ti lahko pomagam.
Še vedno jo občasno dojim, predvsem v dopoldnevih, nočno dojenje pa sem popolnoma ukinila, ko je bila stara 9 mesecev. Sicer sem jo do takrat dojila tudi ponoči, tudi na dve uri, kot ti. Ključno pri ukinjanju dojenja ponoči se mi zdi na prvem mestu – potrpežljivost. Rezultat ne pride takoj, niti hitro ne, to traja. Pri meni je recimo trajalo 1 mesec . 1 mesec od takrat, ko sem jo prenehala dojiti ponoči do takrat, ko je prvič celo noč prespala (celo noč v smislu neprekinjeno cirka 8 ur). Glede na to, da boš kmalu začela delati in da že zaradi tega potrebuješ normalen spanec ponoči, ti svetujem, da kar čimprej (če lahko, kar nocoj že) začneš z odstavljanjem ponoči. Iz že omenjenega razloga – ker to lahko traja. Jaz sem to počela tako, da sem podaljševala čas do naslednjega podoja, npr ko se je prvič zbudila, je nisem podojila, ampak sem ji dajala piti vodo. Predvsem pa se je stvar zelooo pospešila, ko je ponoči začel vstajati moj partner. To res pomaga! Ker me ni zavohala (mojega mleka), ni pričakovala dojenja in je dokaj hitro zaspala nazaj. Partner ji je dajal piti vodo, ko se je zbujala in to je bilo to. Tudi dvigal iz posteljice je ni, nič ujčkanja (razen če je zelo jokala, pod zelo mislim na že zariplost), malo jo je tapkal po hrbtu. Skratka, to je pomagalo, da je nisem jaz hodila mirit (dojit) ampak nekdo drug.

Zelo pa mi je tudi pomagala ena knjiga, ampak ti ne bom zdaj še dodatnih naslovov dajala, ker vem, da je zadnje, za kar imaš čas, branje knjig. Ti bom raje poizkusila razložiti, zakaj mi je pomagala in kako. Piše predvsem o tem, zakaj se otroci zbujajo ponoči. Vsi se zbujamo ponoči! Samo s to razliko, da jaz, ti in še kdo, znamo nazaj zaspati, prebudimo se za hip, toliko, da se premaknemo, obrnemo glavo, pokrijemo z odejo in hitro zaspimo nazaj. Dojenček pa tega ne zna, ne zna sam zaspati nazaj. Saj to vidiš tudi sama, si napisala, da se dvigne v polsnu in začne jokati. Jokati začne zato, ker je zaspan, a ne zna zaspati in potrebuje pomoč. Pomoč pa si ti oziroma dojenje.
Pustiva zdaj ob strani možnost, da je lačen; skoraj enoletni otrok ne potrebuje dojenja oziroma hranjenja ponoči, to veva obe. Skratka, mali se mora naučiti, kako sam zaspati nazaj. Pomagaš pa mu lahko tako, da ga uspavaš v posteljici. Ne v naročju, ne kje drugje, ne z dojenjem. Ko je čas za spanje, ga položi v posteljico, seveda z obredom, ki ga imaš do takrat (pri nas je to igra, kopel, pižama). Prvič je trajalo več kot uro, da je zaspal. Zdaj zaspi v pol ure od trenutka, ko ga položiva v posteljico. Lahko mu bereš najljubšo knjigico, se igrata, karkoli, kar ima rad, le da to počenjata tišje, bolj umirjeno.
Zakaj ni dobro, da zaspi kje drugje, naprimer v naročju, v drugi sobi? Ker ga potem, spečega, položiš v posteljico in ko se za hip prebudi ponoči, ga postane strah, saj ne ve, kje je! Kako naj ve, kje je, če pa se spomni, da je zaspal v tvojem naročju? Zato je dobro, da zaspi v svoji posteljici. Tako mu bo posteljica varen prostor, spomnil se ga bo, ko se bo zbudil ponoči in bo lažje zaspal nazaj.

Upam, da sem ti kako pomagala. Želela sem biti čim bolj jedrnata, no, upam, da si imela čas prebirati vse to!
Ne pozabi na potrpežljivost in vztrajnost, se obrestujeta, mi zdaj lepo spimo ponoči, mali v svoji sobici v posteljici, midva pa v najini spalnici. Ima pa malo lučko vedno prižgano čez noč.

Le pogumno!

Pozdravljeni Metoda ina Matilda1!

Najprej hvala obema za nasvete. Pomaga tudi to, da vidiš, da obstajajo tudi drugi s podobnimi težavami in da nisi osamljen. Nočno dojenje sem začela ukinjati v ponedeljek in sicer tako, da spim v dnevni sobi na kavču, vstaja pa očka. Mali se še vedno večkrat zbuja, ampak se dokaj hitro pomiri tudi pri očku. Zgodilo se je že, da nama je prespal 4 ure v kosu, kar se od 4 meseca naprej še ni zgodilo. Tako da se stvari vsaj malo izboljšujejo. Sedaj ga še vedno uspavava na rokah, naslednji teden pa začneva s tem, da bo zaspal v posteljici. Sicer sva to enkrat že probala, ampak je mali stal v posteljici in se držal za rob ter tako nebogljeno jokal, da sva ga potem vzela ven. Ima katera kakšen predlog kako ga navaditi, da zaspi v posteljici? Vem, da brez joka ne bo šlo, pa me zanima cca kako dolgo se je jokala vaša punčka Matilda1, preden je zaspala in ali sta bila z možem ob posteljici? Midva nameravava sedeti zraven posteljice in ga polagati v ležeči položaj, ko se mali vstane.

Pozdravljeni.

Tudi mi imamo enake težave z našo že 14 mesečno punčko. Tudi midva sva ponoči začela uvajati ‘atija’, se pravi, da jo je hodil pomirjat ati in sva morala biti zelo vztrajna in preslišati jokanje, ki je sprva bilo dolgotrajno in vztrajno, vendar se je navadila na to in spala v kosu že 8 ur. Potem pa je prišel prehlad in spet se je vse poslabšalo. Tako da zdaj že več kot 14 dni slabo jé ponoči, ker se več doji, ponoči se pogosteje zbuja… V glavnem, tudi nam bi prišel prav kakšen nasvet, kako otroka dat spat v svojo posteljico , da se zvečer navadi tam zaspat. in da bi to uspelo s čim manj joka, ker je to grozno poslušat. Pa sem že poskusila in sem sedela poleg, ji brala pravljice, pela, jo božala… a na koncu sva pristali pri dojenju ker je na vsak način hotela iz posteljice. Še jo lahko dojim pred spanjem, a to da čakam, da zaspi ob dojenju oz. ji pustim cartanje do trdnega spanca več ne gre, ker me pa zdaj res bradavice že zelo bolijo. To so že veliki otroci, gibčni in bradavico vleče na vse strani in obrača glavo, tako da dojenje ni več luštno opravilo…
Hvala za vašo pomoč.

Draga “obupana mamica”, najprej čestitke, res lepa novica, da je mali spal 4 ure v kosu! Si se tudi ti malce naspala, kajne? Vem, kako se počutiš, tudi meni je odleglo, ko je moja mala prvič zaspala nekaj ur v kosu, jaz namreč od njenega rojstva do njenih 9 mesecev nisem spala ponoči.

Super, da tudi vam pomaga, da vstaja partner. Čez čas, ko se je moja punčka navadila, sem spet začela vstajati jaz, če je bilo potrebno in čeprav sem bila jaz poleg, ni nič več zahtevala, da jo podojim.

Glede spanja v posteljici je bilo pri nama s partnerjem pomembno, da sva za malo ustvarila prijetno ozračje, da bo spanje povezovala z nečim prijetnim. Da ji je posteljica nekaj lepega, varen prostor, ne pa nekaj, kjer se bo jokala in ji bo zoprno. Tega nisva hotela, zato je tudi nisva puščala jokati v posteljici. Naj pa te znova spomnim, da te reči lahko trajajo. Kot rečeno je pri nas trajalo približno 1 mesec, da je prvič prespala noč (1 mesec torej od takrat, ko sem jo nehala dojiti ponoči). Pri vas bo morda šlo hitreje, ne skrbi zaradi tega, samo da veš, da lahko tudi traja. Tudi na posteljico se mora navaditi. Lahko ti opišem, kako sva to počela s partnerjem, morda ti bo kaj od tega pomagalo. Vsak večer sva imela (in še zmeraj imava) isti vrstni red dejavnosti: proti večeru kašica za lahko noč, potem se mala igra kakšne pol ure, potem jo okopava in pustiva, da se v kadi še malce igra, potem jo neseva v njeno sobico, kjer jo oblečeva v pižamo, ugasneva luč in pustiva, da gori tista njena nočna lučka in jo položiva v posteljico. Zdaj ti pišem v dvojini, v bistvu pa nikoli ne počneva tega oba, vedno ali on ali jaz, tako da ti bom raje od zdaj naprej pisala v ednini. Ko sem jo torej na začetku položila v posteljico, je zelo jokala, se takoj postavila na nogice in stegovala roke, da je hotela ven. Pa sem ji z mirnim glasom kaj razlagala, naprimer sem vzela kakšno knjigico, ki jo ima rada, ji jo dala v posteljico in ji brala iz nje. Ali pa sem ji delala nekaj, kar ima rada, da se začne smejati, naprimer “biba leze” . Zelo pa je pomagalo, ko ji je partner začel govoriti “zdaj pa spat” in jo potem dajati v ležeč položaj. Torej da ji je rekel “spat” in jo potem položil v položaj za spanje. To sem ji potem začela delati oziroma govoriti tudi jaz, ko sem jo jaz dajala v posteljico. Da je razumela, da je zdaj treba spati. To sem ji govorila z mirnim glasom, ne nenehno, tu in tam, če je postala v posteljici preveč aktivna, sem ji rekla “spat”.Zdaj se že sama, ko ji to rečem, uleže. Razume, da je posteljica prostor, kje je “treba spat” in to ve, tudi ve, da vsak večer sledi mali obredek, preden zaspi.

Upam, da sem ti kako pomagala. Ni rečeno, da bo kaj od tega, kar sva počela midva, pomagalo vama. Sigurno bosta našla neko svojo pot, ki vama bo pomagala pri svojem otročku, da bo lažje zaspal. Le vztrajna bodita na tej svoji poti in dosledna.

Srečno!

Draga “obupana mamica”,pozabila sem ti še odgovoriti na tvoje vprašanje, če sva s partnerjem poleg posteljice, preden zaspi. Odgovor je DA. Nikoli nisva skupaj tam, vedno je ali on ali jaz, da male še dodatno ne zmedeva. In vedno počakam, da zaspi in šele potem grem stran. Nikoli je ne puščava jokati, ker kot rečeno nočeva, da povezuje spanje z jokom in grdimi stvarmi. Na začetku je jokala, čeprav sem jo mirila in vse, a želela sem vztrajati v tem, da bi razumela, da je ne bom dvignila in vzela v naročje (razen če je bila bolana ali res zelo zaripla), da pa bom poleg, zraven nje, preden bo zaspala. Tako da vajin namen, da sta zraven posteljice, preden zaspi, zelo podpiram, ker se je pri nama zelo obnesel in se še vedno. Še to sem ti pozabila napisati, da zdaj, ko ima mala 11 mesecev in pol, se zbuja ponoči le za hipec, ko pridem k njej, pokaže z rokico proti vodi in ji dam piti vodo in zaspi nazaj. Tako da morda v razmislek še, da imata vodo za piti kje blizu posteljice, toliko, da jo bo videla, da bo vedela, da je vedno tam in bo tudi lahko pokazala nanjo, če bo žejna.

Pozdravljene!

Zelo sem vesela, kadar se razvije debata, ki pomeni resnično izmenjavo izkušenj in kjer gre za pomoč mama mami. To ponavadi vedno prinese vsaj malo olajšanja in vedenje, da nismo same.

Je kaj bolje z bradavicami? Gre na slabše, vas morda skeli, peče, zbada? Lahko bi šlo tudi za glivično vnetje, nepovezano z otrokovim sesanjem.

O spanju bom dodala še nekaj dobrih povezav, recepta pa, saj veste, žal ni. Le veliko medsebojne podpore in razumevanja v družini.

Sodobni pogledi na spanje dojenčkov in mačkov:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929 (članek)
Uspavanje na dojki:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6208404 (10m, do kdaj rabi sesanje za uspavanje)
Dojenček se ponoči zbuja in doji:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981632 (10m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2119&t=2115 (10m, odstaviti?)
Kako do boljšega spanca:
http://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=37 (kratko o spanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (ne spi – smo ga razvadili?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
http://www.llli.org/llleaderweb/LV/LVAugSep03p88.html (angl. Happy Parents Guide)
Nočno dojenje malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5797258 (12m, zdravje zob, skupno spanje, kritike)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1323&t=1323 (12m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=416&t=416 (12m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980062 (13m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
Družinska postelja:
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/clanki/druzinska_postelja.htm Irena D., članek)
http://www.mothering.com/how-stats-really-stack-cosleeping-twice-safe (Mothering, angl. članek)
http://www.naturalchild.org/james_mckenna/ (raziskave o spanju, antropolog dr. James McKenna)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1951&t=1951
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1228&t=1228
Odstavljanje dojenčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5304655 (11-12m, rada bi nehala)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5812469 (11m, problem nočno dojenje, naj odstavim?)
Odhod v službo:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=69&t=69
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980252 (utrujenost, stres)

Pozdravljeni,

hvala za vse nasvete. Počasi nam gre na boljše. Fantek zvečer pred spanjem popije HIPP mleko za dojenček iz šalčke in potem ob nošenju zaspi brez dojenja. Spi že tudi 4 ali več ur v kosu – danes je celo prespal celo noč od 20.00 do 4.30. Edina težava sedaj je, da zgodaj zjutraj, ko se zbudi (cca med 4. in 5. zjutraj), ne zaspi več nazaj drugače kot da jaz ali mož z njim v naročju hodiva po stanovanju (če se želiš vsesti ali vleči v posteljo z njim v naročju že protestitra), v postelji pa leži le če sem jaz zraven in da sesa prsi – ampak to lahko traja včasih tudi 2 uri in v tem času seveda jaz ne spim, on pa tudi samo malo drema. Bradavice pa me seveda zaradi tega že neizmerno bolijo, čeprav jih mažem. Ima katera od vas kak nasvet kako opustiti tudi to zgodnje jutranje dojenje, saj mleka nimam več skoraj nič.

Obupana mamica, več mamic poroča, da otrok zgodaj zjutraj ni hotel več zaspati drugače, kot da je sesal dolgo časa. Nekatere mamice so se navadile dremati in jim je bilo pomembno, da ležijo. Druge mamice so zaposlile očka, ko ni imel službe, da je otroka malo pocartal, nosil. Bi morda pomagalo, če malčku pripravite kozarček s pijačo? Morda je žejen ali pa bi mu zamenjali pleničko. Sama imam izkušnjo, da 11m fantič mirno zaspi nazaj, če ga zgodaj zjutraj na hitrico previjem, kar v temi, vse si zvečer pripravim. Zdaj že kar ve, kaj bo, drema, nato se zvije v klobčič, ko opravim, in zaspiva nazaj. No, seveda so otroci različni, napišem kot predlog. Tega tudi ne počneva vsak dan, kadar zelo rita in je nemiren, pa. Ena mamica pravi, da si otroka naloži kar na trebuh in ga malo potapka, samo da ji ni treba vstati.