Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje Naravni porod v ljubljanski porodnišnici

Naravni porod v ljubljanski porodnišnici

Pozdrav!

Naj še z vami podelim svojo porodno izkušnjo v Ljubljanski porodnišnici.Že dolgo sem nameravala napisati, a ob dveh majhnih otrokih enostavno tezko najdem cas.
Prvič sem rodila v Postojni. Hotela sem v vodi popolnoma naravno, ampak mi nihče ni povedal že prej, da ne bom mogla roditi v vodi, tako da sem morala za iztis ven iz vode in sem rodila v polsedečem položaju.
Ker s porodom nisem bila tako zelo zadovoljna, čeprav je vse potekalo dobro, a sem si želela več. Zato sem se tokrat še bolje pripravila in sem se dogovorila, da bom rodila v Avstriji pri privat babici. Ko smo bili pri njej, sva se zelo dobro ujeli in že komaj sem čakala porod. Ampak ker te pa ona ne vzame pred 37. tednom, mi ni uspelo priti tja. Kajti v 36. tednu so se mi enkrat čez dan začeli popadki. Popoldan smo šli se na Rožnik, zvečer pa sem se skopala s svojim dveletnikom. Takrat so se popadki že stopnjevali. Počutila sem se super, prej sem se najedla in spila sveži zelenjavni sok.Po sina so okoli 21-ih prišli stari starši in z možem sva med popadki bila na žogi ali pa mi je tresel zadnjico, kar je zelo pasalo.
Sicer zelo razočarana, ker ne bom rodila v Avstriji, sva se odpravila v porodnišnico, ko so bili popadki na 3 minute. Ob 22.20 sva prišla noter. Ob sprejemu sem bila odprta že 8 cm. Bila sem vesela in takoj zahtevala, da bom rodila na pručki. Prva babica je bila zelo neprijazna in mi je dala vedeti, da če me ne bo obrila, pručka odpade. Zato sem pristala na to, to je edino, kar mi je žal. V porodni sem hodila in pride babica in mi je rekla, naj se uležem. Jaz sem pa rekla, da NE! in naj mi prinesejo pručko in žoge, pa da odklonim CTG. Babica mi je rekla, da če vem, da se mi lahko črevo raztrga na pručki in sem rekla, da ja. Potem pa mi je samo rekla, da so oni tu za nas in naju bo pustila na miru, le da moram nekaj podpisati, da odklanjam CTG. Tudi za mehur sem se dogovorila, da bom povedala, če bo hotela, da mi ga predrejo. Prinesli so še radio, žoge in pručko in naju pustili. Popadki so se stopnjevali in spomnila sem se, da mi je babica v Avstriji rekla, da včasih, če si že čisto na koncu pa je smiselno predrtje mehurja, da gre malo hitreje. Ker mi je že zelo pritiskal dol, sva se odlocila, naj mi ga predre. Ko je predrl, je samo rekel, da sem odprta 10 in naj grem kar rodit. Jaz sem šla na zogo na vse štiri, babica pa je rekla, da se glavica že vidi in mi bo lažje na pručki. Premaknila sem se na pručko in samo dvakrat pritisnila in Svit je kar padel ven. Posteljica pa skoraj takoj za njim in babica je bila šokirana.Rodila sem eno uro in pol potem, ko sem prišla v porodnišnico. Ko mi je nato pregledala presredek, je bil cisto cel! Na mojo željo so mi ga dali nagega na trebuh in ga pustili gor kar nekaj časa, nato pa ga je mož oblekel.
Naj samo povem, da sem kljub temu, da mi ni uspelo roditi v Avstriji zelo zadovoljna. Ta porod mi je spremenil življenje, ko sem rojevala sem začutila tisto pravo žensko moč, o kateri pišejo in kar se mi je vedno zdelo čudno. Vesela sem, da sem vedela kaj hočem in nisem odstopila od tega
Roditi v čepe je čisto nekaj drugega kot v leže in mislim, da bi to morala izkusiti vsaka porojevajoča ženska.

Super slišati, da se to da tudi pri nas. Očitno je res, da je treba počakati do skoraj zadnjega trenutka preden greš v bolnico, potem je intervencij manj oz. jih ni. Čestitke! (čeprav malce pozno)

draga savitri,

hvala ti za objavo – upam, da bo tudi meni in otrocicku in fantu ratalo roditi naravno v porodnisnici – si me opogumila, da ni nemogoce. cestitke in veliko srece!

nova
Uredništvo priporoča

Draga savitri, hvala, da si delila svojo pozitivno izkušnjo! opogumlja me in me spominja, da moram med porodom vedeti, kaj hočem in ne odstopati od tega. čeprav si še vedno ne predstavljam, kako bo v praksi. ker če bi meni babica zagrozila, da mi bo čepe na pručki raztrgalo črevesje, bi jo od strahu ubogala in šla ležat. uh.
lep pozdrav!

Draga savitri,
že nekaj let živim v tujini-Nemčiji.
Odkar sem pred dobrim letom postala mamica se zelo zanimam kako izgledajo porodi v Sloveniji in ker je oziroma bo kar nekaj prijateljic v Slo postalo mamic slišim vseh vrst zgodb.

Moj porod je bil nepozaben, nepozabno lep!!!
Rodila sem v “porodni hisi” (Geburtshaus).
To pomeni, da so pri porodu prisotne ena ali dve babice, da je porod popolnoma naraven (ni umetnih popadkov in ni sredstev proti bolečin), o britju in klistirju ni govora (razen, če bi sama hotela) in pa seveda najboljše, da se gre nekaj uric po porodu domov!
Super pa je tudi to da se nikomu nikamor ne mudi ko so popadki in seveda se da roditi na nešteto možnosti!
V Nemčiji je tudi tako da babica hodi 14 dni na dom, vsak dan za minimalno eno uro …vzame novorojenčku kri, pregleda popek, pregleda mamico…v glanem časa je napretek, za rešitev vseh vprašanj…

Moram reči, da kar vem do zdaj o porodih v Sloveniji lahko rečem le to: Slovenija je kar se porodničarstva tiče še zagotovo v kameni dobi!!!
Zato, draga Savitri super porod si imela sigurno tudi zato ker si vedela kaj hočeš oziroma kaj je mogoče in si pri tem tudi vztrajala!

Ampak kako naj vedo druge slovenske bodoče mamice koliko nešteto možnosti imajo pri porodu in da lahko svobodno izrazijo željo česa si želijo in česa ne!

Lep porod želim vsem, ki jih to še čaka!

Pozdrav

Pozdravljene bralke (in bralci) tega foruma!

V želji, da mogoče še katero spodbudim, da je ne bo strah ob porodu izraziti svoje želje ali zahtevati v ljubljanski porodnišnici naravni porod (koliko je pač naravni porod v porodnišnici mogoč), sem se odločila, da napišem tudi svojo (bolj ali manj) pozitivno porodno izkušnjo.

Naj začnem s tem, da sem se na svoj prvi porod (od njega je minilo 14 dni) začela pripravljati že kar nekaj mesecev prej. Ker se na splošno o marsičem rada informiram, sem začela z literaturo, ki sem jo našla na policah naše knjižnice – in prva mi je pod roke prišla knjiga M. Wagnerja Moj porodni načrt. Priznam, da me je branje o vseh mogočih nepotrebnih in celo nekoristnih a rutinskih postopkih v slovenskih porodnišnicah kar malo šokiralo. Knjigo sem dala prebrati tudi bodočemu očku, ki je ob njej zamahnil z roko in dejal, da zdravniki že vedo, kaj delajo. No, da ne bom predolga, o porodih sva se še dolgo dolgo pogovarjala (in prebrala še nekaj knjig), do ključnega preobrata pa je bodoči očka prišel ob ogledu filma Orgasmic birth in razpravi po njem (vse pohvale društvu Naravni začetki!), ko sem imela vso njegovo podporo, da izpeljeva kar se da naravni porod. Ker o porodu doma nisva čisto resno razmišljala (pač negotovost nekoga, ki ne ve, kaj točno ga čaka), tudi za iskanje rešitev v ali iz tujine (porodni centri ali babica iz Avstrije) nekako ni bilo dosti časa, poskusiti pa sva želela, kako se bodo na najine želje odzvali kar v najini neposredni bližini – porodnišnici Ljubljana. Tudi s pomočjo tega foruma sva dobila občutek, da mogoče vseeno to ne bo nemogoče. Veliko truda sva vložila v porodni načrt (ki je za naravni porod predvideval, da ne bo britja, klistirja, amniotomije, ter zatemnjen prostor, glasbo, gibanje med popadki, nobenih sredstev proti bolečinam, brez epiziotomije, ter tako prvo kot drugo porodno fazo v pokončnem položaju). No, porod se je prav na PDP spontano začel, že doma sem popadke lepo prehodila ali drugače premigala, ko pa so se že 2 uri pojavljali na 5-10 minut, sva se odpravila v porodnišnico. Na sprejemu sem bila odprta 4 cm (popadki pa že na 2-3 minute), v porodni sobi že 5 cm. Osebje je upoštevalo vse želje glede vzdušja v porodni sobi in pustili so naju v zatemnjeni sobi z glasbo, le za spremljanje poroda so mi namestili prenosni CTG, ker CTG ob sprejemu naj ne bi bil najboljši (izpisi prenosnega pa so hitro pokazali, da je z otročkom vse OK). Vse popadke do iztisa sem tako spet prehodila, oz. jih predihala naslonjena na steno (vsekakor mi ni dišalo vleči se na posteljo) – kar je trajalo le dobro uro, le fazo iztisa sem opravila v sedečem položaju na postelji, čeprav to ni bila moja prvotna želja. Tudi pri potiskanju smo se z babicami malo razhajali, saj nikakor nisem razumela vsega tistega narekovanja, kdaj naj potiskam, ko se je meni zdelo, da bi otroka mirno rodila brez hudega zavestnega stiskanja trebušnih mišic (tudi faza iztisa se mi je v primerjavi z zadnjimi popadki zdela prava milost). Na žalost sta babici ugotovili, da brez prereza presredka ne bo šlo. Tako se je porod z rojstvom najine hčerke v treh popadkih hitro končal, ostalo pa je neizmerno veselje z najinim novorojenčkom in ponos mamice, ki je s prvim porodom opravila brez umetnih popadkov, protibolečinskih sredstev, sredstev za krčenje maternici, britja, klistiranja, razpoka plodovih mehurjev in še bi se verjetno kaj našlo. Ostalo bo le vprašanje, če bi bilo s presredkom kaj drugače, če bi tudi iztis opravila v katerem izmed pokončnih položajev? Zanima me tudi, kako bi potekal iztis, če ga ne bi nihče narekoval? Mogoče mi to ostane kot izziv za naslednji porod.

Vsekakor bi na tem mestu rada pohvalila osebje porodnišnice Ljubljana, saj so vsi udeleženi pri porodu porodni načrt maksimalno upoštevali. Sestra pri sprejemu je mogoče bila še malenkost ohola (češ, zdaj pravite, da ne potrebujete protibolečinskih sredstev, potem boste pa na kolenih prosili – pa to niso njene besede, le na tak način se je odzvala na porodni načrt), že babica, ki naju je prišla iskat v sprejemno ambulanto, pa naju je opogumila, da kar naj vztrajava pri najinih željah. Babicama, ki sta bili prisotni ob iztisu, sem tudi toliko zaupala, da sem se z epiziotomijo strinjala, saj sem dobila občutek, da je bila (v taki legi) res nujna. Tako nama je prihod najine hčerke ostal res v izredno lepem spominu, zahvala pa gre tudi osebju v porodnišnici Ljubljana.

Naj povem še svojo izkušnjo v ljubljanski porodnišnici….

Rodila sem avgusta 2015. Ker sem bila 8 dni čez rok, porod je bil ¨naročen¨.
Prišla sem zjutraj v triažno ambulanto, imela pregled in potem so me poslali na priprave.
Imela sem klistir, ki na mojo presenečenje ni bil tako slab … Sestra je pa bila res nasmejana in se je potrudila, da ta neprijeten trenutek bo vsaj malo boljši…
Po vse te priprave, sem čakala v sobi, skupaj z ostalimi ženski. Bilo je veliko sprehajanja in čveka.
Ko je ura napočila 14, so me poklicali, da naj grem v porodno sobo. Imela sem res odlično babico, imena se žal ne spomnim, vem samo da je bila visoka s črnimi dolgimi lasmi. Govorila je malo z naglaskom 🙂
Prišla je zdravnica, počila je mehur in počakala eno uro, da se porod sam začne.
Žal nič se ni zgodilo samo po sebe tako, da so mi sprožili porod z umetnimi popadki.
Naj povem, da je bilo na začetku res neboleče, ko je pa čas mineval, je postalo res boleče …
Po priblično 2 uri sprožanja, je prišla zdravnica in naštimala mi je anestezijo: Remifentamin (ne vem če sem prav napisala :)) in pokazala kako moram pritiskat. Bila je res vljudna!
Po približno 4 ure sem rodila svojega otroka. Porod je minil BP.
S tem se je tudu babica zamenila, saj je bila nova. Ufff, ta je pa bila …. Ena starka, ki se je skoz drla name… Poleg tega, da nisem niti besede rekla …
Hvala bogu, da sem jo imela res za kratek čas!!!
Po porodu sem ležala še tri ure v porodni sobi in potem sem bila tri dn na oddelku C.
Sestre na oddelku so bile res prijazne. Vizite so bile tudi ok, odvisno na katerega zdravnika naletiš.
Bile smo tri vo sobi in naj povem, da je res bilo fajn da imaš nekoga. Ne bi bila sama nikoli v sobi.
WC smo si delili z drugimi tremi ženski in nikoli ni bilo kriza. Vedno sem dobila frej 🙂
Hiigiena je bila tudi ok, menjava brisač in spalko vsak dan. Hrana je bila ok, saj je bolniška hrana tako, da ni veliko za pričakovati.
Vložke: dobili smo 2 paketka, na to pa ti partner prinese nove.

Upam, da sem povedala pomembne stvari kako gre porod v ljubljanski porodnišnici.
Za drugega otroka grem sigurno spet v ljubljansko porodnišnico!

veliko sreče vam želim!

Zdravo,

zal mi je, da Savitrinega zapisa nisem prebrala ze pred porodom. Zato pa se mi zdi toliko bolj pomembno, da ga prebere se kaksna bodoca mamica.

Moja porodna izkusnja je bila v drugo sicer zelo podobna Savitrini. V splosnem telo pozitivna. Edino na soodlocanje o nacinu iztisa nisem bila pripravljena (na kar se spomnim vsakic, ko me zaboli zasita rana na presredku). Zelim si, da bi se tudi o tej fazi in moznostih, ki jih ponuja Lj porodnisnica pozanimala ze prej.

Ze pred prvim porodom sem prebrala knjigo Moj porodni nacrt, ampak mi takrat splet okoliscin ni omogocil, da bi rodila tako kot sem si zelela.

Tokrat, v drugo, pa je bilo poleg pozavanja moznosti poroda in zaupanja v svoje telo, kljucno to, da sem si prebrala o popadkih (http://americanpregnancy.org/labor-and-birth/first-stage-of-labor/) in se naucila, da je za oceno primernega trenutka za odhod v porodnisnico pomembno ne samo to, kako pogosti so popadki, ampak tudi kako mocni so in koliko casa traja posamezen popadek.

Tako mi je uspelo, da sem v porodnisnico odsla dovolj pozno, da sem bila ob prihodu tja odprta ze 7-8 cm. Do takrat sem bila doma, se sprehajala, pila, jedla, predihavala popadke v stoje, z mozem gledala film, si naredila toplo kopel, skratka, se poslusala in si naredila izkusnjo kar se da prijetno.

Ko sem se lahko osredotocala samo se na popadke, sva se z mozem odpeljala v porodnisnico. Imela sem zelo pozitivno izkusnjo z babico, ki mi je vnaprej povedala, kateri poseg bi opravili in me vprasala, ce se strinjam. Tako sem zavrnila infuzijo, smejalni plin (za kaksno bolj resno protibolecinsko zadevo je bilo prepozno, ampak mi ni bilo zal) in predrtje plodovih ovojev. Imela sem moznost piti vodo, se namescati v polozaje, ki so mi bili prijetni (na vseh stirih, v stoje).

Edino med iztisom je babica zelela, da lezim na hrbtu, kar mi je bilo zelo neprijetno. Popadki so se v tem polozaju skoraj povsem umirili in nisem vec cutila, kaj mi narekuje telo. Poleg tega je bilo motece, da babice ni bilo ves cas ob meni, ker je obenem skrbela se za eno porodnico.

Ce bi vedela, da imajo v Lj porodnisnici prucko, ki omogoca porod v pokoncnem polozaju, bi ze takoj ob prihodu prosila zanjo. Tako pa sem rodila leze in po babicini oceni ni slo brez prereza presredka. Ce bi lahko izbrala udoben polozaj tudi za iztis, verjamem da prerez presredka zelo verjetno ne bi bil potreben.

Moja tokratnja izkusnja z naravnim porodom v porodnisnici Lj je bila torej neprimerno boljsa kot prva, ker sem imela razumevajoco babico in ker sem bila proaktivna in informirana. Kljucne so bile tudi izkusnje prvega poroda.

Bi si pa zelo zelela, da bi bil naraven porod s cim manj zapleti zlati standard te porodnisnice, ne pa izjema, rezervirana za “srecnice”, ki so maksimalno informirane in tocno vedo, cesa si zelijo.

New Report

Close