Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje NOV ČLANEK: ODSTAVLJANJE KOT NARAVEN PROCES

NOV ČLANEK: ODSTAVLJANJE KOT NARAVEN PROCES

O odstavljanju od dojenja je na forumu že ogromno tem, tudi uporaben članek LLLKarmen. No, tale se mi je zdel nadvse simpatičen, kratek in poučen (vsebuje tudi zanimive zgodovinske informacije in primerjave), že dolgo ga pestujem v svoji zalogi, zdaj pa mi ga je uspelo prevesti. Prijetno branje!

ODSTAVLJANJE KOT NARAVEN PROCES

Brylin Highton
LEAVEN, Vol. 36 No. 6, December 2000-January 2001, p. 112-114
Za LLL Slovenija prevedla Mojca Vozel

Beseda odstaviti pomeni nasprotno od pristaviti, torej odmakniti stran od nečesa. Slovar besedo pojasnjuje kot »naučiti doječega se otroka hraniti drugače kot na dojki”. Odstavljanje je torej pogosto razumljeno kot konec, čeprav pa bi ga bilo primerneje razumeti kot začetek nečesa. Besedo napačno uporabljamo v kontekstu prenehanja aktivnosti ali navade, toda odstavljanje ni prekinitev dojenja, temveč gre v prvi vrsti za dodajanje novih vrst hrane.

Zgodovina

Vpliv naraščajočega znanstvenega in medicinskega znanja ter ambivalentnen odnos do dojenja so – v povezavi z ingnorantnostjo do normalnega delovanja sesalnega nagona človeške vrste – našo družbo privedli do neupoštevanja sesalnih potreb majhnih otrok in do navdušenosti nad nadomestno umetno hrano ter nadomestnimi načini hranjenja.

Nekatere ženske so se vendarle že dolgo pred modernimi časi odločale, da ne bodo sprejele biološke vloge doječe matere, in nekaterim družbam tudi ni uspevalo zagotoviti zadostne podpore doječim materam.

V antičnih časih so ženske tako na Vzhodu kot na Zahodu dojile mnogo dlje, kot danes dojijo ženske na Zahodu. Rimljanke so verjele, naj se popolna odstavitev od dojenja ne bi zgodila prej, preden otrok dopolni tretje leto ali preden dobi vse svoje zobe.

V srednjeveški Evropi se je večina otrok popolnoma ostavila v starosti od enega do treh let. Vendarle pa so mnoge imenitne in premožne ženske najemale dojilje, kajti verjele so, da se bodo zaradi dojenja postarale, da jim bo dojenje onemogočilo modno oblačenje in da se jim bodo dojke povesile. Dojenje je tako postalo domena revnih, saj revne ženske niso imele druge izbire, kot da so dojile svoje otroke. Odstavitev otroka od dojenja je bila za mnoge premožne ženske zelo enostavna, za njihove otroke pa velik udarec, saj so jih v nekem trenutku preprosto iztrgali z rok dojilje in vrnili v njim njim neznano rodno družino.

V 16. stoletju so gosto hrano otrokom vglavnem ponudili med sedmim in devetim mesecem starosti. Čeprav so medicinski avtorji priporočali dojenje dve leti, je večina nemških in italijanskih mater prenehala dojiti do 13. meseca, večina Angležinj pa do 18. meseca. Spremembe so bile postopne, a opazne, sa se je v 18. stoletju uvajanje mešane hrane spodbujalo že v starosti od drugega do četrtega meseca. V razredu angleških izobražencev se je največ otrok tedaj popolnoma odstavilo v starosti od sedmega do osmega meseca. V tem zgodovinskem času so razvijali številne pripomočke za hranjenje in prva umetna hranila za dojenčke. Umetno hranjenje je postalo običajno najprej v Skandinaviiji in na severu Evrope, nato pa v ameriških kolonijah, kljub zavedanju, da je bila umrljivosti med umetno hranjenimi dojenjčkih večja.

Psihologija odstavljanja

Psihološki process odstavljanja od dojenja je zapleten in zajema mikrobiološko, biokemično, prehransko, imunološko in psihološko prilagoditev obeh, matere in otroka.

Med odstavljanjem se sestava materinega mleka prilagodi, da zadošča potrebam rastočega otroka. Mleko se spremeni tako, da se kljub zmanjševanju količine v njem ohranja primerna raven hranil in da imunološka zaščita ni ogrožena.

Raziskave sestave človeškega mleka so pokazale, da raven natrija in anorganskih soli naraste, če otrok pri materi posesa manj kot 400 mililitrov mleka na dan. Vsebnost maščob, beljakovin in železa prav tako naraste, raven kalcija ostane enaka, raven cinka pa se zniža. V mleku, ki se tvori v času odstavljanja, so zaznali upadajočo koncentracijo mlečnega sladkorja laktoze; kot glavni vir kalorij laktozo postopoma nadomešča večja vsebnost maščob. Vsebnost kalorij, ki jih otrok dobi z beljakovinami, je stabilna. Koncentracija imunoloških sestavin se ob postopnem odstavljanju ohranja, rahlo višja je le raven IgA, sekrecijskiha IgA, lizosomov in laktoferinov. Pri nenadni odstavitvi se koncentracija omenjenih sestavin dramatično zviša. Lipaze (encimi, ključni pri prebavi maščob) v času odstavljanja upadejo, tvorba lipaz, ki jih spodbujajo žolčne soli, pa se le upočasni.

Mati lahko po tem, ko otroka odstavi, izkusi več psihičnih sprememb. Večina žensk zazna potrebo po prilagoditvi svoje prehrane. Da se izognejo pridobivanju teže, izločajo kalorije, ki so podpirale tvorbo mleka. Dojke se lahko sprva povesijo in zmehčajo, po več menstrualnih ciklih pa se večinoma povrnejo v prednosečnostno velikost. Če je mati izkusila laktacijsko amenorejo (odsotnost ovulacije v času dojenja), bo zmanjšanje števila podojev postopoma spodbudilo vrnitev njene plodnosti. Hormonsko stanje matere se spremeni, ko mati ne doji več, saj se količina hormona prolaktina povrne na predreproduktivno raven.

Kadar je odstavljanje otroka naglo, lahko dojke postanejo neprijetno napete; materino telo se namreč lahko le postopno odziva na signale v smeri zmanjšanja potrebe po mleku. Mlečne žleze drugih sesalcev se naglo povrnejo na prednosečnostno velikost, pri človeški vrsti pa se tvorba mleka največkrat nadaljuje še kakih 45 dni po tem, ko se je otrok popolnoma odstavil, med tem ko nekatere ženske zaznajo izločanje mleka še več mesecev ali tudi dlje. Pri človeku k temu pojavu verjetno pripomore psihološki stimulus, saj mati neguje otroka in ohranja tesen stik z njim še dolgo po tem, ko se je že odstavil od dojenja.

Dojenček lahko nenadno odstavitev čuti, kot da mu je mati odvzela tako dojko kot ljubezen. Nenadna hormonska sprememba lahko pri materi povzroči depresivna občutja, posebej, če je mati glede odstavljanja negotova ali nagnjena k depresiji. Mati tvega tudi pojav zastojnega vnetja dojke (mastitisa) ali nevarnega abscesa dojke, ki lahko sledi nezdravljenemu vnetju. Če je nenadno odstavljanje iz kakršnegakoli razloga nujno, mora mati sprejeti prave ukrepe, da prepreči prenapetost v dojkah. Skrbno mora opazovati svojo tvorbo meleka, da prepreči morebitne zaplete.

Čeprav so nedavne raziskave pokazale, da varovalni učinki dojenja segajo še dolgo v otroštvo, je odstavljen otrok bolj dovzeten za okužbe, ne le zaradi uvedbe druge hrane, ampak tudi zaradi izgube protivnetnih in varovalnih dejavnikov, ki jih vsebuje človeško mleko. V državah t. i. tretjega sveta umrljivost v otroštvu strmo naraste prav v času, ko se otroci odstavijo od materinega mleka (predvsem zaradi visoke obolevnosti ob okužbah in diareje).

Kdaj ostaviti

Ruth Lawrence pravi: »Če bi hoteli določiti primeren čas, kdaj naj bi otroka odstavili, bi bil ta osnovan na prehranskih potrebah in razvojnih ciljih. Opažanja drugih sesalcev kažejo, da je doseganje take stopnje razvoja, ki mladiču omogoča seganje po hrani, za samico znak za začetek odstavljanja.«

Antropologinja Katherine Dettwyler navaja: »Mnogi primati odstavijo svoje mladiče tedaj, ko jim poženejo prvi stalni kočniki.« Pri modernem človeku prvi stalni kočnik izraste v starosti okoli pet let in pol do šest let. Zanimivo je, da človekov imunski sistem dozori približno pri šestih letih, iz česar lahko sklepamo, da je materino mleko otroku skozi celotno evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti.«

Teorije pravijo, da se je praksa dojenja do šestega leta verjetno spremenila z uporabo ognja in kuhanja v času od pol milijona do milijon let v preteklosti in nato z vzgajanjem in uporabo žitaric pred deset tisoč leti, s čimer si je človek priskrbel alternativo dotedanji surovi rastlinski in živalski prehrani.

Materino mleko je najpomembnejša hrana za dojenčke skozi vse prvo leto. Okoli sredine prvega leta večina dojenčkov pokaže znake, da želijo še kaj drugega poleg materinega mleka. To je začetek procesa odstavljanja, a čas od tu do popolne odstavitve je od otroka do otroka različen. Nekateri ostanejo navdušeni sesalčki, drugi ne.

Razvojno je večina dojenčkov pripravljenih žvečiti gosto hrano okoli šestih mesecev starosti, čeprav še nimajo vseh zobkov. Sesalne blazinice v dojenčkovih ličnicah začno izginjati konec prvega leta. V tem času se izgubi tudi refleks odpiranja ustec in izplazenja jezička, če se dotaknemo spodnje ustnice ali ličnic dojenčka. Za uspešno uvajanje goste hrane je razvoj refleksa žvečenje-požiranje nujen. Nekateri menijo, da je ta refleks naučen prek spodbujanja oralne stimulacije, ko otrok doseže določeno stopnjo nevrološkega razvoja. Če je gosta hrana ponujena prehitro, pa bo dojenček potisnil jeziček proti žlički, da bo odstranil tujek iz svojih ust.

Ponujanje novih živil je za otroka pomembno tako z družbenega kot prehranskega vidika. Dodatne beljakovine postanejo potrebne proti koncu prvega leta, otrok pa v tem času potrebuje tudi vlaknine. Hranjenje s trdnejšo hrano in učenje pitja iz kozarčka sta pomembna socializacijska dosežka. To ne pomeni, da bi se moralo dojenje prenehati, ampak da otrokova prehrana zdaj vključuje še trdnejša živila in druge tekočine.

Dojenje človeškega mladiča oskrbuje z ugodjem in čustveno oporo. Potreba po sesanju za ugodje oziroma neprehransko sesljanje dojke lahko traja več let, kar v naši družbi dokazuje uporaba stekleničk, dud in prstov pri mnogih malčkih in predšolskih otrocih. Optimalni pristop k odstavljanju poveže potrebe in zahteve posameznega otroka s funkcijami in zmožnostmi njegovega telesa.

Včasih so matere pripravljene na odstavljanje prej, preden so pripravljeni njihovih dojenčki. Megleni strahovi in neracionalni predsodki pogosto spodbujajo zgodnje odstavljanje. Tudi potrebe družine so lahko v nasprotju s potrebami dojenčka. Intenzivnost povezave med doječo materjo in otrokom lahko povzroči, da se drugi v družini počutijo odrinjenje. Zahodna družba uči, da je odstavitev od dojenja edini način, ob katerem bodo otroci pridobili samostojnost, in edini način, da mati »dobi nazaj svoje življenje«.

V zgodnjem 20. stoletju so številne knjige poudarjale pomembnost nadzora nad dojenčkom. Rossiter (1908) je zapisal: »Dviganje ali dojenje jokajočega otroka mu bo privzgojilo nebrzdanost in pomanjkanje samonadzora.« Matere so učili, naj dojenčkom, kadar jokajo oziroma kadar čas »ni primeren«, ne omogočajo dojenja in jih ne dvigajo v naročje. Brown (1923) je ocenjeval, da bi starši, ki bi zadovoljili vse potrebe majhnega otroka že zgodaj, iz njega naredili »potencialnega juvenilnega prestopnika«. Ta pristop k vzgoji otroka ima zagovornike še danes. Uravnavanje podojev na ta način pa pogosto poskrbi, da je trajanje dojenja zelo kratko.

La Leche League, mednarodna zveza za dojenje, matere spodbuja, da v idealnih okoliščinah nadaljujejo z dojenjem toliko časa, dokler otrok potrebe po dojenju ne preraste. Dojenje je odnos med dvema osebama in kot v vsakem odnosu gre tudi tu za dajanje in jemanje. La Leche League v svoji temeljni knjigi The Womanly Art of Breastfeeding ne postavlja nobenih pravil, kako dolgo dojiti, temveč predlaga, da je odstavljanje najbolje izpeljati »postopoma in z ljubeznijo«, tako zaradi matere kot zaradi otroka. Odstavljanje je osebna odločitev, ki jo sprejme mati, pri čemer ima v mislih otrokove in svoje potrebe.

Matere, ki dojijo otroke stare dve, tri, štiri leta ali več, v mnogih kulturah veljajo za posebne, a jih je po številu morda več, kot meni večina ljudi, saj prenekatere ostanejo namerno nevidne. Mnogo žensk pred porodom načrtuje, da bodo dojile tri mesece, šest mesecev ali leto dni, po prihodu dojenčka pa ugotovijo, da so se njihovi občutki, znanje in okoliščine spremenili.

Različni raziskovalci namigujejo, da obstajajo trenutki priložnosti za odstavljanje od dojenja. Dojenčki včasih prikažejo pojenjanje interesa za dojenje, kar je neposreden ali posreden učinek razvojnih dogodkov v obdobjih od štirih do petih mesecev, pri sedmih in pri enajstih do dvanajstih mesecih starosti. Raziskovalci so tudi odkrili, da otroci v starosti od 13. do 18. meseca odstavljaje doživljajo bolj negativno kot v kateremkoli drugem obdobju. Ko razvijejo mobilnost in komunikacijske spretnosti, namreč razvijejo tudi intenzivno separacijsko stisko. Povezanost z materjo prek dojenja je zanje zelo pomirjujoča.

Kadar otrok nenadoma odkloni dojenje, posebej če je majši do enega leta, to ni pokazatelj, da je pripravljen na ostavljanje, temveč najverjetneje sporoča, da je nekaj narobe. Mnoge matere sporočilo razumejo zmotno in otroka v takem trenutku popolnoma odstavijo.

Zaključek

Skozi zgodovino so družbe in kulture vplivale na naravni proces odstavljanja. Dojenje je več kot izbira mleka in odstavljanje je več kot konec dostopa do materinega mleka. Danes sta zgodnje odstavljanje in neuspešno dojenje vglavnem rezultat družbenega pritiska, pomanjakanja znanja in podpore. Zadnjih nekaj desetletij 20. stoletja je verjetno edino obdobje človeške zgodovine, ko je bilo zelo veliko število dojenčkov popolnoma odstavljenih od dojke že v prvih treh do šestih mesecih življenja. Materinstvo, vezano na dojenje, matere spodbuja k razumevanju in zadovoljevanju potreb svojih otrok. V idealnih okoliščinah mati v času, ko se doječi odnos razvija, postane občutljiva in pozorna na dojenčkove znake in ti znaki jo vodijo. Ko začne otroka odstavljati, razmišlja o svojih in otrokovih občutjih in željah.

Viri:
1. Bengson, D. HOW WEANING HAPPENS. Schaumburg, Illinois: LLLI, 1999.
2. Cunningham, L. Desperate to Wean: Meeting 4. LEAVEN July/Aug 1994; 58.
3. Dettwyler, K. A time to wean. BREASTFEEDING ABSTRACTS August 1994; 3-4.
4. Huggins, K. and Ziedrich, L. The Nursing Mother’s Guide to Weaning. Boston, MA: The Harvard Common Press, 1994.
5. Lauwers, J. Counseling the Nursing Mother, 3rd edition. Boston, MA: Jones and Bartlett Publishers, 2000.
6. Lawrence, R. Breastfeeding: A Guide for the Medical Profession, 5th edition. St. Louis, MO: Mosby, 1999; 10, 335.
7. LLLI. THE WOMANLY ART OF BREASTFEEDING. Schaumburg, Illinois: LLLI 1997; 241-56.
8. Mohrbacher, N. and Stock, J. BREASTFEEDING ANSWER BOOK. Revised Edition. Schaumburg, Illinois: La Leche League International, 1997; 154-67.
9. Neville M.C., Allen J.C., Archer P. et al. Studies in human lactation: milk volume and nutrient composition during weaning and lactogenesis. Am J Clin Nutr 1991; 54: 81-92.
10. Riordan, J. and Auerbach, K. Breastfeeding and Human Lactation, 2nd edition. Boston, MA: Jones and Bartlett Publishers, 1999; 46,179-80, 629-30.
11. Tye, G. Another approach to weaning. Mosaic August 1995; 7(2):29.
12. Wickham, J. “Untimely weaning and lactation suppression.” NZCLA Conference Proceedings, 1996.
13. Young Colletto, P. Beyond toddlerhood: the breastfeeding relationship continues. LEAVEN February-March 1998; 34(1):3-5.

Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri La Leche League International Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche-League-Slovenija/193282127382188 Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825

članek je super, me pa samo zanima nekaj glede tegale stavka: Kadar otrok nenadoma odkloni dojenje, posebej če je majši do enega leta, to ni pokazatelj, da je pripravljen na ostavljanje, temveč najverjetneje sporoča, da je nekaj narobe.

kaj pa je lahko narobe? Ali otrok-dojenček zazna da je nekaj narobe v materinem telesu preko mleka? KAj narediti v tem primeru?

prvega sina sem dojila 19mesecev, sedaj za drugega pa sumim da se bo prej odstavil saj mi pri 7mesecih zahteva vsaj 3 obroke goste hrane na dan. Oz če mu takoj ne morem ponuditi gh, tudi dojke ne bo želel.

Res dober članek. Nikjer pa nisem zasledila kako naj odstavimo. Sem mati 11 mesečne hčerke. Kmalu grem v službo zato sem pred dvemi tedni ukinila dnevno dojenje. Mala se je sprijaznila in ne sitnari. Zanimam me pa nočno dojenje. Malček sem v dvomih ali nehat oz. odstavit ali naj še vztrajam. Mala se konstantno zbuja ponoči na cca. 2 uri včasih še manj in hoče vedno joško. Dude in flaške ne konzumiramo. Kdaj je idealen čas in kako odstavit? Čez 3 tedne grem v službo in tako nočno vstajanje bo huda.

Hvala za odgovor.

Ješa

nova
Uredništvo priporoča

Orlahg, živjo!

—-
Kadar otrok nenadoma odkloni dojenje, posebej če je majši do enega leta, to ni pokazatelj, da je pripravljen na ostavljanje, temveč najverjetneje sporoča, da je nekaj narobe.
—-

Največkrat gre za čas razvojnih preobratov, morda bolezni, družinskih spremem ali stisk otroka, ki jih otrok pokaže z doječo stavko ali s tem, da za dojenje ne najde časa. Primeri:
– otrok se plazi, shodi,… toliko se mu dogaja, da ne zdrži pri dojenju in se kar odtrga od mamice, ko to fazo osvoji, se umiri in doji lepše, mirneje in ponovno več
– otrok se krega, zavrača dojko, ker je morda zbolel in tako nakazuje svojo stisko; nekateri se ob bolezni dojijo nenehno, drugi nočejo in ob tem jokajo
– mati gre v službo, otroku se je svet močno spremenil; nekateri se dojijo takoj, ko se mati vrne in več med vikendi, drugi malce kuhajo zamero in se ne zmenijo, ko se mati vrne domov, vendar kaže druge znake stisk, npr. strah, ko gre mati v drugo sobo ali v stranišče, nočno zbujanje,…; z nežno pozornostjo pomagamo otroku prebroditi krizo, vzpostaviti zaupanje in se vrniti v stare tirnice
– podobne stiske otrok lahko doživlja na počitnicah, ob selitvi, bolezni ali smrti v družini, ki je stresna tudi za mater ali druge člane ipd.

Torej gre za psihične in razvojne dejavnike, redko ne mleko samo (razen morda včasih in le pri nekaterih materah ob mastitisu, menstruaciji).

Kaj narediti? Poskušamo s tem. Doječa stavka – zavračanje dojenja v prvem letu:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1977609,1977609#msg-1977609 (mlajši dojenček)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1977150,1977150#msg-1977150 (starejši dojenček)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4265569,4274199#msg-4274199 (kako postopoma nazaj na dojko)

Se pa včasih, čeprav res redko, zgodi, da se otrok zares odstavi. Morda vas bo zanimala ta izkušnja. Se dojenček prehitro odstavlja sam?
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4643346 (7m, otrok zadovoljen, mati žalostna)

Če fantek hitreje sprejema GH, ni nujno, da ne bo ohranjal kakšnega podoja še več mesecev ali še dlje. Ni treba podojev zamenjevati z GH. GH naj gre v tempu, kot njemu in vam ustreza, dojko pa ponudite za žejo, umiritev, tolažbo, uspavanje oz. ko bo želel, opazujte ga. Če ne kaže kaj dosti interesa in želite dojenje ohraniti, ponujajte v različnih situacijah dojenje sami, a silite seveda ne.

Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri La Leche League International Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche-League-Slovenija/193282127382188 Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825

Ješa, pozdravljeni!

Imate 11m deklico in kmalu boste začeli hoditi v službo. Sprašujete, ali naj prenehate dojiti.

Kaj si vi želite, Ješa? To je najpomembnejše. Dojenček se lahko doji dalje ali pa z dojenjem prenehata. Odvisno od otrokovega interesa in od tega, kako si vi predstavljate življenje naprej. Ni pomembno kaj menijo drugi ljudje, pomembno je, kaj menite v vaši najožji družini in kako se bo v eni ali drugi situaciji odzival vaš otrok ter kako se boste počutili vi.

Imate prav, v tem članku ne piše, KAKO. Ker je tak članek že napisan in se oba dopolnjujeta. PČriporočam v branje – Odstavljanje z ljubeznijo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978884,1978888#msg-1978888

Mogoče je, da bo deklica začela spati prek noči, če boste odstavili. Nikakor pa ni nujno. Mnogi enoletniki še ne zmorejo spati sami oz. brez nočnih prekinitev in pomoči staršev, tako da jim je treba nuditi neko drugačno oporo, bodisi skupno spanje, dudo ali kaj tretjeta. Tako da nočno zbujanje nikakor ni nujno povezano z nočnim dojenjem. V drugem in trejtem letu ali tudi kasneje se pogosto zbujajo tudi številni otroci, hranjeni po steklenički. Vsekakor lahko premislite, kako bi deklico prepričali v to, da se ponoči ne bi dojila, naredite poskus in vidite, kaj bo, kako se bo odzivala. Potem boste laže premišljali. Če bo vredu, bo morda odstavljanje enostavno. Če bo hudo, potem seveda lahko odstavimo prav tako, a moramo premisliti, kakšno nadomestilo lahko našemu otroku ponudimo namesto nočnega dojenja (za žejo, varnost, sesanje ali zaradi česarkoli se pač prebuja), pri čemer imamo v mislih tudi naše potrebe. Včasih je laže ležati in podojiti, četudi večkrat na noč, kot vstajati, dajati vodo ali čaj ali pobirati dudo. Idealno bi bilo, če bi lahko predivdeli otrokovo reakcijo, a to seveda ni mogoče. Še najbolje boste to lahko poskusili uganiti vi sami, ker najbolje poznate svojega otroka. Veliko je odvisno od značaja otroka.

Ali zdaj ponoči vstanete, dojite sede in ste utrujeni? je posteljica stran od vaše postelje? Bi se lahko kako fizično zbližali, da vam ne bi bilo treba vstajati?

Idealen čas za ostavljanje je tedaj, ko je otrok fizično, razvojno in psihično pripravljen. Točno tako, kot piše v članku. To je nemogoče določiti. Nekateri so pripravljeni prej, npr. okoli enega leta ali kmalu v drugem letu, večinoma se sami ali z malo pomoči matere odstavijo v drugem in tretjem letu, nekateri vztrajajo dlje. Idealnega življenja ni, je samo naše življenje in so občutki, ki jih mi doživljamo ob odstavljanju.

Smo pa o dojenju, službi, odstavljalnju malčkov že ogromno pisali tudi tu. Poglejte še izkušnje mamic!

Do kdaj dojiti:
http://www.who.int/child-adolescent-health/NUTRITION/infant_exclusive.htm (priporočilo WHO)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4495541 (o priporočilih LLL)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1829&t=1829 (kratko)

Dojenje v drugem letu in dlje & odstavljanje od dojenja:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979615 (zgodbe o naravnem odstavljanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979433 (1,5-2 leti, izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4737467 (15m-28m, izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4684531 (14m, pogosto dojenje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4737467 (15m, ne morem več)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980252 (15m, dojenje škoduje?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1985633,1985663#msg-1985663 (15m, mali odvisnik)

Odhod v službo:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=69&t=69 (služba)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982058 (9m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982331
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=962&t=962
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980252 (utrujenost, stres)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980300 (nevarnost mastitisa)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981990 (9m, odstavljanje od stekleničke)

Dolgo dojenje – dojenje malčka:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1616&t=1616 (koristi)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982137 (kritike in argumenti)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4537937,4541199#msg-4541199 (antropološki pogled)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979268 (statistika o dojenju po svetu)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980777 (domači pravijo, da bo treba nehati)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=853&t=853 (»A še kar dojiš?«)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979889 (dveletnik)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4087351 (štiriletnik)

Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri La Leche League International Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche-League-Slovenija/193282127382188 Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825

Pozdravljeni,

mene tudi zanima nekaj glede odstavljanja… Hčerka je stara 13,5 mesecev in pred enim tednom se je oziroma sem jo odstavila. Pred tem sem jo dojila zjutraj okoli 6h in občasno popoldan in zvečer oz. zdaj bolj na koncu samo še zvečer (ampak ne pred spanjem). Spi skupaj z nama z možem. Pred kakšnim tednom se zjutraj (okoli 6h) ni prebudila, tako da je pred službo nisem zbujala (pazita jo namreč pri nas doma babica in dedi, sama pa delam skrajšani delovni čas, tako da se je novega režima privadila v enem tednu in tudi nič ni jokala. V varstvu je zdaj 6 tednov). Tudi zvečer ni pokazala, da bi se dojila. Jaz ji pa tudi nisem sama ponudila dojke, čeprav mi je dojenje v užitek in mi je bilo lepo, ko sva se zvečer podojili, ampak sem si rekla, da ne smem dojiti zaradi moje želje, ampak njene. Okoli enega leta je namreč že začela govoriti in je, ko se je želela podojiti, prišla v naročje in stokala “zi-za, zi-za”. Zato ji tudi zvečer nisem ponudila dojke. Potem se naslednji dan spet ni zbudila zjutraj in potem zvečer spet ni pokazala želje. Tako je bilo zdaj en teden. Ker se je odstavljanje zgodilo tako nenadoma, mi je kar malo hudo, saj je ona moj drugi otrok in mogoče zadnji otrok, kar pomeni, da nikoli več ne bom dojila. Imam tudi še mleko in včeraj, ko sem jo imela v naročju in sva se cartali, sem čutila, kako mi ga je nekaj nakapljalo ven. Včeraj je potem, ko je bila žejna, tudi enkrat rekla “ziza”, ampak ko sem ji najprej ponudila vodo (zdaj, ko je tako vroče), potem ni več rekla in je šla naprej raziskovat.

Zdaj pa imam dilemo, ali naj ji še ponudim dojko (čeprav ona ne vztraja, tudi če se ponoči zbudi, jo pomirim drugače, saj spim z njo ali pa se sama umiri nazaj ob moji prisotnosti) ali delam tako kot do sedaj, glede na to, da v članku piše, da se lahko otrok nenadoma začasno odstavi, pa to ne pomeni, da je že pripravljen na odstavitev? Nima ne stekleničke in ne dude. Tudi prstka ne sesa. Se pa kdaj pred spanjem boža po lasih ali po mojih laseh. To je vedno počela tudi med dojenjem. Pripravljena sem bila dojiti vsaj do drugega leta (potem pa bi počasi začela z odstavljanjem), dojenje se mi zdi tudi dobro zaradi protiteles, ki jih dobi. Po drugi strani, pa se mi ne zdi prav, da bi dojila zgolj zato, ker bi jaz rada, če je pa ona pripravljena, da dojko opusti. (Ima že veliko zob, manjkajo ji samo še osem zob – trojke in zadnji zobki in veliko in stabilno že hodi). Tudi sicer jo vedno lahko umirim tako, da jo vzamem naročje in potolažim, pocartam. Se mi zdi, da če zdaj opusti dojenje, je to brez stresa in jokanja. Bi pa najbrž, če bi ji jaz ponudila dojko kar tako, verjetno se še dojila. V zadnjem času sem namreč prakticirala dojenje tako, da sem jo dojila, ko je izrecno želela oz. pokazala potrebo, če ni, ji pa tudi nisem ponudila. Sama pri sebi se še nisem odločila in to me bega. Saj si jaz še želim dojiti in mi je malo hudo, da se je kar tako na hitro odstavila. Nočem pa zlorabljati svoje želje. Imate kakšen nasvet, izkušnjo, kako prepoznati, kje je meja med njeno in mojo potrebo?

Hvala in lep pozdrav,
Lina

New Report

Close