Med.Over.Net

Obporodno obdobje

Odgovarjajo: mag. Radmila Pavlovič, dipl. psih. • dr. Zalka Drglin, svetovalka

Porod spremlja veliko sreče in tudi stisk. Izmenjajte izkušnje in se posvetujte s strokovnjaki o porodu, dojenju, skrbi za novorojenčka, čustveni izčrpanosti ...

mag. Radmila Pavlovič , dipl. psih.

Radmila Pavlovič

dr. Zalka Drglin , svetovalka

Zalka

MLEKA NE ZMANJKA KAR TAKO ...

Default avatar

gregorina

zdravo. ogromno doječih mamic, ki jih poznam, pa tudi ko prebiram forume, se boji ali pa so kar prepričane, da v določenih delih dneva, običajno zvečer, nimajo dovolj mleka. in dajo dodatek..
tiste, ki redno beremo tale forum, znamo znake, da ga je dovolj (štetje pleničk, porast teže, pogosto dojenje,..), že na pamet :)
Pa se vseeno ogromno mamic kljub prisotnim naštetim znakom vseeno odloči za dodajanje.

kaj se dogaja? (tudi pri meni doma)
čez dan se dojenček kar lepo doji, cca. na dve uri, vmes je zadovoljno buden ali pa spi. popoldan postane jokav, na dojki bi bil ves čas, pa še tam se krega. dojke so čisto mehke in če probaš stisnit kaj ven, se neredko zgodi, da ne moreš iztisniti niti kapljice. potem pa se oglasi mož (ali pa mama, tašča..): morda pa nimaš dovolj mleka, daj mu dodatek po flaški (itak ga imamo vsi eno škatlo kupljenega doma za vsak slučaj!!). dodaš 30ml in ga spije na šus. če bi mu dala 100ml, bi ga najbrž tudi kar popil.

jaz mu dodatka (še?) nisem dala, razmišljam pa takole:
# vsi posredni znaki, da ima dovolj, so prisotni.
# dojke so res čisto mehke in morda je mleka res nekoliko manj, saj naj bi bila proizvodnja mleka najmanjša okoli 18.ure, ampak to še ne pomeni, da se je ustavila.
# dojenčki zvečer jokajo, ker se je čez dan nabralo ogromno stimulusov iz okolja (svetlobni, zvvočni, vsakič drugačen okus mleka, tisoč novih vonjav..) in se morajo nekako resetirat, ne morejo pa še it recimo tečt v naravo, si ogledat film v kinu, naslikat kaj na svilo recimo.. pač pa znajo zelo dobro jokat. mamice pa jih znamo zelo dobro tolažit. v bistvu smo zelo uigran tim:)
# s pogosto željo po dojenju "naroča" dodatno mleko v moji mlekarni in jaz mu ga bom z veseljem dostavila, že jutri ga bo več zanj. danes ga je sicer morda nekoliko manj, ampak strada že ne.
# ko stisnem kolobar, ne priteče nič, ker je moje mleko na koncu podoja ali med doječim maratonom tako gosto, da ga uspe izmolzti le še moj pikec, ki to odlično obvlada.
# seveda bi popil dodatek, če bi mu ga dala. saj kar samo teče, kot na začetku podoja, ko mleko kar šprica. to imajo radi. ampak tisti dodatek bi bil kot tortica po kosilu, tako dobra, ampak vsi vemo, da popolnoma nepotrebna in še manj zdrava. pa še tako močno nas nasiti, da izpustimo zdravo jabolko za popoldansko malico.

mislim, da bi velikokrat bolj kot dojenček dodatek adaptiranega mleka, mame potrebovale dodatek "seruma za samozavest". kaj pravite? pa ne mi zamerit mamice, ki imate resne težave s količino mleka, vem da obstajate in namen mojega posta ni izničevanje vaših problemov. hotela sem samo napisat, kako se jaz spopadam z dobromernimi nasveti, naj mu že ponudim flaško..


za konec še dve cvetki:
1. se pogovarjam s sosedo in mi ponosno pove, da ima njen 4mesečni korenjak, dojen, že skoraj 8kg. se pogovarjava naprej in čez nekaj minut reče, da mu bo začela dodajat po flaši, saj nima dovolj mleka. ??????od kod potem tistih 8kg, če ga nima dovolj???

2. babica pestva mojega dojenčka in pravi, joj kako je že zrasel v 2 mesecih, pa kšen podbradek že ima. pol ure kasneje jemo kosilo in sama pojem bolj malo (meni se je zdelo dovolj), pa babica reče: najbrž imaš bore malo mleka, ko si tako neješča. pa jo spomnim, da se je ravnokar navduševala nad zalitostjo mojega pikca. ona pa izjavi: sigurno ga tomaž(moj mož) zraven še po flaši futra. ????????????


pogum v srce, pa lepo se dojite,


ina
Default avatar

Marelica

Gregorina, ja, ti dam kar prav...

vseeno me pa zanima, kako zgleda pri vas v tem večernem času? Pustiš dojenčka, da se ti ure in ure krega na dojki?

Pri nas brez večerne flaše namreč sploh ne zaspi. Ima toliko energije, da se lahko nepretrgano joče (ja, pa ne samo pojokava ampak se konkretno dere, kot da ga iz kože dajemo). Ne pomaga NIČ drugega kot flaša. Na začetku sem kar dolgo vztrajala, da bi ga prepričala v dojenje. Ampak mali je tako razkurjen, da res ne pomaga...

Lep pozdrav!
Default avatar

gregorina

mi imamo popoldanski blues od nekje 17h do 21h, ko se krega in joče ves čas. jaz ga pristavljam, odstavljam, nosim, podiramo kupčke, nosi ga očka, masiramo ga, previjamo..poleg tega pa se igramo še s ta večjim otrokom:)
ob 21h kot bi odrezal, se umiri in zaspi. morda bi pri nas tudi dodatek pomagal. ampak glede na to, da je sicer dojenček dobre volje in lepo napreduje, sklepam da ne strada in se za dodatek ne odločim. moraš imet pa konjske živce, jaz imam srečo, da sem tak karakter, verjamem da bi marsikomu prej "dojadilo".
srečno!
Default avatar

LLLMojca

gregorina, tole ste res krasno in strpno zapisali! Upam, da bo koristilo in bo v podporo mamicam, ki imajo (večerne) težave. Se strinjam z vami, ki (še) ne zaupajo, da dojenje deluje, je zelo veliko.

Seveda moramo, kot ste poudarili, pomisliti na dojenčke, ki morda res ne zmorejo sesati in bi brez dodatka v nekem obdobju verjetno kritično izgubljali na teži.

Lepo opisujete prastrah mamic, katerih doječki pridobivajo na teži vredu - da, tu pa bi bilo včasih enostavneje predpisati serum za samozavest, kot se podajati na trnovo pot preverjanja, ali dojenje deluje in kako. Tudi jaz sem serum zelo potrebovala. Zanimivo pa, da mi je bilo nekako laže, ker škatle mleka nisem imela v omari in sem se morala potruditi (čeprav sem drugi teden moža poslala ponj, pa me je rešila krasna patronažna sestra in mi ponovno razložila, zakaj ga ne potrebujemo, mleko pa sem po dveh dneh odstranila in nisem več mislila nanj.

Te situacije so zelo resne, tudi kadar je vse vredu, zato res hvala za pomoč in razmišljanje.

Na koncu sem se vseeno morala od srca nasmejati vašemu dialogu z babico - vsak imamo svoj prav, kajne. Pomembno pa je, da je otroček vredu!
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

Tanca

Gregorina, če boš slučajno prebrala - najlepša hvala za tale tvoj prispevek!!! Pri nas večernega bluesa (hvala Bogu) sicer nimamo vsak večer, se pa včasih neprestano joka tudi po uro ali uro in pol. In seveda so komentarji, da je očitno lačen in nasveti ter primeri, kako je pri drugih pomagal dodatek, kar deževali. Sem si dopoldan iztisnila mleko in ga fantku dala zvečer po steklenički - spil ga sicer je, ampak mislim da bolj zato, ker je pač teklo. Zdaj sem pomirjena in še bolj odločena nadaljevati brez dodajanja formul ;-))))
Default avatar

Simonček

Pozdravljene.

Gregorina, res lepo, kar si zapisala...
Tudi jaz sem bila že, predvsem v začetku, v velikih dvomih in ob pogostem dojenju in kreganju na dojki nisem vedela ali se je mali dovolj najedel, zato sem parkrat posegla po dodatku, a ga na veliko veselje, ni želel sprejeti in sem mogla dodatek zavreči. Hvala Bogu! Sploh si ne morem predstavljati kako sem se za dojenje trudila. Tudi jaz po porodu nekaj dni nisem imela mleka, a sva se z malim zelo trudila, sesal in sesal je, pa čeprav mogoče v prazno. A se je v nekaj dneh vse skupaj lepo vzpostavilo. Jedla sem koruzne žgance, pila čaj za dojenje in dovolj ostale tekočine,...masirala dojke, skratka vse, da se mi ne bo treba ukvarjati s stekleničko dodatka. Pa še sesalna zmeda nastane! Tolažim se s tem, da je mleka vedno dovolj, saj mali pridno raste, polni pleničke, se igra, spančka,...pa čeprav je zjutraj po peti uri že buden :)
Naš pikec pa je včasih siten ob večerih...nekje pol 9h zvečer, saj ko se naje, ga skopam, predam očku in se grem še jaz stuširat. Potem pa čas že pride okrog in se mali še enkrat naje pred spanjem. Včasih zaspi na dojki, ampak sedaj prakticiramo, da ko se naje, ga očka še malo popestuje, potem pa budnega odloži v posteljo.
Tudi jaz se srečujem z podobnimi mnenji mojih bližnjih. Ker so, tako moja mama, kakor babica in tašča, otroke hranili s kravjim mlekom, dojenju nekako ne dajejo posebnega pomena. To pa zame ni vzpodbuda. Bližnji bi te morali vzpodbujati, ne pa da so tako proti dojenju. Tudi jaz sem se srečala s tem stavkom: "Pa že spet je lačen,... potem pa mu probaj dati nekaj zraven, mogoče pa nimaš mleka..." Včasih se mi je prav cmok naredil v grlu....Mali pa si je mogoče želel samo cartanja ali pa je bil po eni uri in pol prvega podoja samo žejen... Ko pa vidijo kako je mali prisesan na dojko, pa jim je to tako prisrčno.
Jaz sem se pri sebi odločila, da bom dojila in pri tem vztrajam. Vsaj partner me pri tem podpira. Nimam nevem kako polnih dojk, so mehke in mleka tudi ni pretirano, ampak malemu je čisto dovolj :)
Default avatar

paula1

Se podpišem pod Gregorino.

Pri nas je podobno med 20-23 zvečer. Sitka, zaspati ne more, kar naprej na dojki. Včeraj tudi. Poleg tega sem bila že precej utrujena, pa me je vseeno firbcal kk je kaj z mlekom. izčrpala iz ene kr takoj preko 100 ml ne dolgo po podoju. čeprav vem, da to ni pokazatelj, koliko mleka je, sem pa vidla, da če bi hotla bi še kamot dobila.

Moja tašča ma tud svoje;)). V začetku se je Vesna včasih dojila kr na pol ure, uro, čist poljubno. Mi reče: mogoče pa nimaš dostt mleka. Potem jo previjem in pravi: joj kake močne bedrce ma. Še zdaj včasih dvomi v količino mleka, čeprav ima punca pri 4,5M že 7 kg in je velika 70 cm. :)))
Default avatar

tufl

Ojla!

Doma imam sončka, ki je stara 7d in ko smo prišli iz porodnišnice je bil kaos zvečer, saj nisem vedela, da so ji dajali dodatek... sedaj pa skušam dojiti vsakokrat, ko zajoka... ko je prišla patrnonažna pa je bila že krepko čez težo, s katero se je rodilaa... vsekakor bom vztrajala do konca, da ne bom dajala dodatkov, dokler ne bo to potrebno... pač več časa rabi da se podojiva... včasih tudi uro... prej pa sem jo vedno štopala... vmes tudi zaspi, ker se utrudi...
Default avatar

pikecMB

Gregorina, tvoje besedilo bo spodbuda marsikateri mamici...

To potrebujemo. Ker od naših babic, tašč in mam prevečkrat slišimo, kako imamo verjetno premalo mleka, pa da je verjetno naše mleko prazno (ker ne jemo tega in onega itd itd..).

Žal pa tudi zdravstveno osebje pri ozaveščanju in spodbujanje dostikrat ne ravna primerno. Nedavno na poporodnem pregledu pri ginekologu sestro povprašam, koliko časa se čaka, ker se pač tamala doji na uro..in je njeno prvo vprašanje, če imam premalo mleka. Kot da sem jo to vprašala :)
S kolegico sva hkrati v porodniški. Njej je pediatrinja pri enem mesecu svetovala, da naj podoji trajajo po 15 minut, potem pa najmanj ura pavze..pri dveh mesecih pa je dobila nasvet, da naj začne dojiti na 3 ure, da bo hčerkica imela red... No, čisto druga pediatrinja meni svetuje, da se naj moja mala ne doji več kot cca 20 minut, ker se v tem času naje, potem pa samo carta, želodček pa tudi potrebuje premor, ki naj traja vsaj uro. Kakšen nasvet bom dobila pri dveh mesecih še čakam, posvetovalnico imava naslednji teden...
Ma, res smo v strahu za to težo. Moja je dopolnila dva meseca, pa se še vedno doji na uro (ko je budna, kar je pa večino dneva). Pokakanih pleničk pa ne štejem več za merilo, ker moja se pokaka+polula po vsakem podoju. Pač večkrat po malo.... Me pa še vedno zbode okolica z opazkami - joj, tako drobnih nogic/rokic moj otrok nikoli ni imel... no, hvala, morajo vsi imeti močne kosti in biti zavaljeni,kot to prikazujejo reklame? Potem se pa zgražamo, koliko debelih otrok ima razviti svet...

To so bile modrosti treh oseb iz zdravstva. Sama zase sem ponosna, ker mali nisem dala še žličke dodatka in sem ji na voljo res vedno, ko si želi (črpanje in torej hranjenje iz zaloge pri meni ne deluje). Še toliko bolj ponosna, ker sem dobila zelo nelepo diagnozo stanja na ambulantnem kartonu pri prvem sinu - pri deset dni starem otroku diagnoza nenahranjenost novorojenčka. Z velikimi tiskanimi črkami. Še danes me boli in takrat sem nehala z dojenjem... TOliko o četrtem osebku iz zdravstva.
No, v drugo imamo nekaj izkušenj in lastne pameti več...

tudi v mojem imenu - lep podzrav vsem, lepo se dojite in kot je Gregorina zapisala - pogum v srce! Pa berite forum, sama sreča, da ga imamo!
Default avatar

Datelj

Toliko o tem, da prazne dojke pomenijo pomanjkanje mleka: včeraj sem čez dan črpala in zbirala mleko, ki sem ga zamrznila za kasnejšo uporabo. Iz na otip povsem prazne dojke sem uspela v petih minutah načrpati zgolj kakih 5 ml, ampak sem vztrajala in masirala dojko tako dolgo, da se je sprožil izcejevalni refleks - in potem sem "v luftu" načrpala 80 ml mleka. :)

Tudi jaz sem imela eno zoprno izkušnjo v bolnici, tretji dan je bil mali lačen in se je skozi dojil, "naročal" mleko, zvečer je bil 3 ure skupaj na dojkah in se kregal, jokal...in sestra me je prepričevala, da bo treba dodajat, češ da lakota tudi boli ??!? Iz čistega obupa in utrujenosti sem privolila in smo nekaj malega poskusili dodati po brizgalki, pa je ni sprejel, nato pa sem šla iskat svoj SNS (še dobro, da sem ga vzela zraven v bolnico! In nenavadno, da ga porodnišnice nimajo v svojem inventarju.) in je nekaj malega spil - je bil čisto šokiran, kaj zdaj to naenkrat ful teče. Nato je menda od same utrujenosti za tri urce zaspal, jaz pa tudi in ko sem se zbudila, je bilo mleko tu. :)
Default avatar

Uranka

Pozdravljene, punce.
Še sreča, da poleg svetovalk obstajajo "Gregorine", ko ste že punce same ugotovile in kot so svetovalke že večkrat zapisale. mehke dojke (po 6. tednu laktacije) ne pomenijo praznih dojk. tudi jaz sem si iz "praznih" dojk izčrpala 90 ml (iz ene!!). punca je stasra 2 meseca in se doji tudi na 1 uro ali uro in pol. kljub močnemu polivanju lepo raste in dobiva na teži (je pa bolj suhica). Prav tako je bilo pri 1. punci (sedaj 3 leta in pol), ki se je redno dojila na uro in pol. Ker sem se pri obeh odločila, da ju dojim na njuno zahtevo, sem in bom to počela, četudi je včasih naporno. Tudi 1. punca je močno polivala. Pa so nas v bolnici ob pregledih najprej hoteli prepričati, da preveč poje in zato poliva. ob tehtanju obrokov so ugotovili, da to ni res. Pa da naj ji (pri 6. tednih!!!) uveljavim svoj ritem in jo dojim na 2, raje 3 ure, češ da jo prepogosto. ko so ugotovili, da ne poje preveč, so menili, da imam premalo mleka in otrok zato tako pogosto je. In to zdravniki. Pa sem si šla doma črpat mleko, ker so me skoraj uspeli v to prepričat in ugotovila, da je mleka dovolj - toliko, kot ga punca rabi. Potem pa so se čudili, kako da ima otrok refluks (to so ugotovili na preiskavah), če pa tako lepo napreduje s težo. ugotovili so tudi alergijo, zato sem imela strogo dieto in vztrajala. ob odpustu domov so rekli, da lahko dobimo mlečni nadomestek na recept, če se odločimo da prenehamo dojit.vzpodbudno, ne??? Moja kolegica je ravno vtem času po bolnicah ponujala mlečne nadomestke od določene firme in vam povem, da je to vse en sam biznis.
Pa še zvečer pri nas: starejša punca je bila zelo občutljiva na dražljaje in vsako dogajanje (obiski popoldan) izven rituala, so ji močno kalili nočni počitek. če je bila zvečer utrujena in je jokala, se ni hotela dojiti, niti se je ni dalo nikakor pomiriti, le tako, da smo jo odložili v posteljico, kjer je sama končno v miru zaspala. naša tamala pa ima res blues zvečer in veliko prejoka (hvala bogu, da ne vsak dan) in ji zelo pomaga FEN, da se umiri. nekaterim pa menda sesalec ali žuborenje vode. Včasih pa ji zadošča, da jo stisnem v naročju (stik s kožo) in jo trepljam po ritki).

toliko o mojih izkušnjah.
Srečno vsem in vztrajajte!!
Default avatar

jdv

Z našim dojenčonom (štartal je namreč s 4,5 kg) sva imela tudi nekaj težav. Zvečer je bilo premalo in je jokal. Pridno je sesal in jaz sem pridno dojila, zvečer sva najprej dala mleko na eni strani, pa na drugi strani, pa spet na prvi strani in še enkrat na drugi in še enkrat tako - včasih je ratalo in se je uspaval, ponoči pa se je tvorilo dovolj mleka in sva "zvozila" dan. Včasih pa sem mu po tej proceduri le dala dodatek, če je bil neutolažljiv.

Zanimivost1: če sva že dala dodatek, je popil le malo, običajno le 20 ali 30 ml.
Zanimivost2: kljub flaški ni bilo problemov z dojenjem in nikoli ni maral dude. Ko sva začela z gosto hrano, sem mu zmeraj dajala piti iz kozarčka - flaške ni maral.

Zelo sem bila v skrbeh, saj sem imela črne misli, da bo mleka zmanjkalo. Zgodilo se je namreč, da je dva dni zapored spil kar enih 90 ml dodatka, premalo mleka je bilo pa že popoldne. V uteho mi je bila pediatrinja. Takole je razložila:

- do 4. meseca dojenček zelo hitro raste in potrebe po mleku se hitro povečujejo. Torej naj bom kar mirna in naj vztrajam, prej ali slej bom uspela dohajati njegove potrebe. In tudi dojke začnejo delovati drugače (to piše tudi na tem forumu, namreč da niso več rezervoar ampak se mleko tvori sproti).
- doječa mama mora veliko počivati in dovolj piti. Omislila sem si jabolčni sok in ga mešala z vodo, da sem laže "tankala" zaradi dobrega okusa (vseeno pa ni bilo toliko sladko, da bi se redila). Ko je bilo treba na obisk k tašči, kjer sem bila ponavadi deležna "dobronamernih" komentarjev, sem rekla da delam mleko in bom doma. In sem crkljala dojenčka pa sebe.
- dojenček naj se doji kadar se hoče, ko zadovoljen in srečen se namreč sproščajo hormoni sreče in s tem se možgančki bolje razvijajo :-)

Kakšen dan se je dobesedno kar naprej dojil. Nakar sem izvedela, da se rast odvija v "skokih" in je torej logično, da otrok občasno več je / spi / počiva.

In sva prejadrala začetne mesece. Zdaj ima naš pikec 14 mesecev in se še naprej veselo in kar precej doji.

Poleg nasveta pediatrinje mi je pomagalo tudi to, da sem natisnila tabelo rasti (na forumu pediatrija) in ob sistematskih pregledih vnašala podatke. Tako sem videla, da tako po teži kot po centimetrih lepo sledi svoji krivulji rasti.

Z vsemi temi informacijami sem se potem požvižgala na razne komentarje "prešvoh mleko", "otrok kar naprej lačen", "pa kaj če ne boš mogla dojit" ... imam pa še zdaj grenak spomin na vse to nerazumevanje.

Upam, da si bo iz teh informacij lahko še kakšna mamica zmešala "svoj serum za samozavest".
Default avatar

Mici17

Drage mamice,!

Bodite predvsem samozavestne in gluhe na nepotrebne opazke širše družine in dobronamernih sosed! Zaupajte vase!

Mleka res ne zmanjka kar tako! Jaz zavestno nikoli nisem kupila AM, niti za 'vsak slučaj, če zmanjka'. Niti ene flaške. Bila sem odločena, da bom dojila. In hvala bogu, nama je s hčerkico prekrasno steklo. Dojila sem na njeno željo, vedno. Na srečo ni bilo teh kreganj na dojki v popoldanskem času, v prvih treh tednih nam je ponagajalo nekaj krčkov, ko sem ugotovila, da sem pretiravala z določeno hrano, so krčki izginili in večeri so postali mirni.

Zase lahko rečem, da najbolj pomaga počitek (sem šla spat tudi z njo, je pač prvorojenka in sem si lahko privoščila, pri drugem bo to težje) in tekočina (pijem le vodo, zjutraj pa čaj) ter pestra prehrana.

Danes je naša pupa stara 14m in še vedno se dojiva. Mleka imam kakšen dan res veliko. Če se zgodi, da sva zaradi službenih obveznosti ali nekaterih drugih razlogov narazen okoli 10 ur, je zame že vse skupaj prav boleče, prsa so trda in polna mleka in komaj čakam, da jih izprazni...To pa je najlepši trenutek dneva, ko sva spet skupaj in se cartava in sva spet eno. Resnično uživam v dojenju! To so trenutki, ki se jih ne da opisati, to mora vsaka mama doživeti :)

Mamice, zaupajte vase in v svoje otročke!

Srečno!